Nekdanji prvi obveščevalec Slovenije jasen: Stevanović je neverodostojen, Pirc Musarjeva bo morala pojasniti ruske povezave

Miha Brejc je v začetku devetdesetih vodil Varnostno-informativno službo, predhodnico današnje Sove, bil je minister, poslanec SDS in evropski poslanec.

LJUBLJANA – Nekdanji direktor predhodnice Sove Miha Brejc je bil v sinočnjih Odmevih jasen in konkreten. Predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću očita nespoštovanje ustave in ga označuje za neverodostojnega, ob zgodbi o ruski prijateljici predsednice republike Nataše Pirc Musar pa opozarja, da gre za »zelo, zelo delikatno situacijo« in da bo morala predsednica javnosti povedati več.

Brejc, ki je v začetku devetdesetih vodil Varnostno-informativno službo, predhodnico današnje Sove, bil minister, poslanec SDS in evropski poslanec, je v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič komentiral dve zgodbi, ki v teh dneh močno odmevata v slovenski politiki.

Najprej peticijo, s katero zahteva odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Odziv je presegel njegova pričakovanja. Do poznega torkovega večera je peticija zbrala že več kot 48.000 podpisov.

»Odziv je res neverjeten. Rekel sem si, deset tisoč ljudi se bo gotovo odzvalo, potem pa je raslo tako hitro, da je človek temu komaj sledil. Ampak to je znak, da so ljudje vendarle začutili, da je nekaj narobe v tej državi,« je dejal Brejc.

»Imamo opravka z neverodostojno osebo«

Do Stevanovića ni bil prizanesljiv.

»Če namreč vsi vidimo, da predsednik državnega zbora krši ustavo, v vsakem govoru pa govori o tem, kako jo spoštuje, potem imamo opravka z neverodostojno osebo,« je povedal.

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

Brejc je opozoril, da po njegovem ne gre več zgolj za notranjepolitični spor. »Svet nas opazuje, ne samo Evropska unija, ampak tudi Svet Evrope,« je dejal in dodal, da po njegovem takšno ravnanje ne bo šlo preprosto mimo.

Peticijo je pripravil sam, brez dogovarjanja z aktualnimi političnimi strankami, zatrjuje. Pojasnil je, da je že sredi julija napisal daljši in kritičen zapis o Stevanoviću, nato pa čakal na odziv.

»Potem sem nekaj časa čakal in si rekel, zdaj pa dovolj, nekaj moramo narediti.«

Po njegovem mnenju je peticija ena redkih možnosti, ki jih imajo v takšnem položaju državljani.

»Mi, ljudstvo, imamo samo eno možnost: peticijo.«

Brejc poleg Stevanovićevega odstopa zahteva tudi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Black Cube. Opozicijske Svoboda, SD in Levica so sicer že konec julija predlagale Stevanovićevo razrešitev. Očitajo mu kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Za njegovo razrešitev je potrebnih 46 poslanskih glasov, omenjene opozicijske stranke pa jih imajo skupaj 40.

Stevanović očitke zavrača in poudarja, da je državni zbor v izrazito polariziranem političnem okolju vodil odgovorno ter da ima Brejc v demokratični družbi vso pravico izraziti svoje stališče.

Brejc pa vztraja: »Ustavo je treba spoštovati, ustavno sodišče je treba spoštovati. Od nas, državljanov, se zahteva, da spoštujemo ustavo in zakon, za njih pa to ne velja. To ne gre.«

O Pirc Musarjevi: »Zelo, zelo delikatna situacija«

Še posebej zanimiv je bil drugi del pogovora. Brejc je namreč kot nekdanji prvi mož slovenske obveščevalne službe komentiral aktualna razkritja o dolgoletni prijateljici predsednice republike Nataše Pirc Musar, Viktoriji Krivolucki, ter njeni nekdanji zvezi z nekdanjim slovenskim obveščevalcem Romanom Jegličem.

Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA sta razkrila, da sta bila Krivolucka in Jeglič leta 2009 prijavljena na istem naslovu v Krasnojarsku. Krivolucka je pozneje potrdila, da sta bila nekaj let par. Hkrati je odločno zanikala kakršno koli sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami. Pirc Musarjeva je s Krivolucko pred nastopom predsedniške funkcije večkrat potovala v Rusijo.

Vabljeni na sejem AGRA 2026, praznik sodelovanja, tradicije in prihodnosti! 

Na 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni vas od 22. do 26. avgusta čakajo novi izdelki in spoznanja, najboljši nasveti in jedi, nepozabna doživetja in srečanja. Najpomem

Jeglič pa za Brejca nikakor ni neznanka.

»On je v Rusijo pobegnil, ker sem ga preganjal s kazensko ovadbo zaradi njegovega početja v številnih zadevah,« je povedal Brejc.

Če držijo informacije, da ima Jeglič tudi rusko državljanstvo, je po Brejčevem mnenju položaj še bolj zapleten.

»Rusko državljanstvo se ne dobi kar tako. To ni zastonj.«

Na neposredno vprašanje, ali bi bila lahko tesna prijateljska povezava predsednice države s Krivolucko glede na njeno preteklost sporna, je Brejc odgovoril brez ovinkarjenja:

»To je gotovo zelo, zelo delikatna situacija.«

»Predsednica bo morala malo več pojasniti«

Šel je še korak dlje. Po njegovem bi morala predsednica zaradi funkcije, ki jo opravlja, do vprašanja svojih stikov pristopiti zelo previdno:

»Predsednica bi morala nemudoma pretrgati vse stike, ne samo z njo, ampak tudi z drugimi ruskimi državljani ali kakor koli znanci, prijatelji, mogoče tudi iz tega drugega naslova, poslov njenega moža. In seveda bo morala tudi malo več pojasniti o tem, kako so se te stvari odvijale.«

Brejc je svoje opozorilo postavil tudi v širši obveščevalni kontekst in spomnil na dolgo zgodovino delovanja ruskih oziroma sovjetskih obveščevalnih struktur na območju nekdanje Jugoslavije.

Pomembna pa je tudi druga stran zgodbe: Sova je Viktorijo Krivolucko leta 2016 v postopku njene izredne naturalizacije varnostno preverila in takrat ni ugotovila varnostno relevantnih posebnosti. Agencija je pojasnila tudi, da po pridobitvi državljanstva ne izvaja stalnega ali periodičnega preverjanja posameznika, lahko pa ob novih okoliščinah pridobiva in vrednoti dodatne podatke.

Iz urada predsednice so prav tako zavrnili namigovanja, da bi Nataša Pirc Musar sodelovala z rusko obveščevalno mrežo, ter poudarili, da predsednica Romana Jegliča osebno ne pozna.

Mahniču pa ni prizanesel

Zanimivo je, da Brejc ob tem ni stopil na stran vseh kritikov predsednice. Ko so ga vprašali o pobudi poslanca SDS Žana Mahniča, naj obveščevalne in varnostne službe predsednici zaradi aktualnih sumov nehajo posredovati poročila, je bil kritičen tudi do njega: »Mogoče je poslanec Mahnič zadnji, ki lahko o teh stvareh govori, glede na to, kaj on sam počne in kaj počne njegova stranka.«

Po drugi strani pa meni, da bi morala Sova ruske obveščevalne aktivnosti v Sloveniji jemati skrajno resno.

»Mislim, da bi se morala Sova malo bolj resno lotiti ruske agenture v Sloveniji. In če nimajo Jegliča pod nadzorom, je to velika napaka.«

Brejčev nastop je tako prinesel kritiko na več strani. Stevanoviću sporoča, da je po njegovem izgubil verodostojnost za vodenje državnega zbora, Pirc Musarjevi, da aktualna razkritja terjajo dodatna pojasnila, Mahniču pa, da prav on ni najprimernejši za deljenje lekcij obveščevalnim službam. sam pa poudarja, da političnega povratka ne načrtuje. Peticijo vidi kot pritisk državljanov na oblast. Ko je v Odmevih sprva dejal, da bodo »pozorno spremljali«, kaj se bo zgodilo, ga je voditeljica vprašala, koga ima v mislih z besedo mi. Brejc je odgovoril kratko: »Ko sem rekel ‘mi’, sem mislil na nas 40 tisoč.«
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija