Nemčija, Švedska in Češka se pripravljajo na veliko vojno v Evropi: Mogoč je najslabši scenarij
Močno oboroževanje Rusije in vse večji pesimizem glede izida vojne v Ukrajini sta bila povoda, da sta švedski minister za civilno obrambo in nato poveljnik oboroženih sil opozorila Švede, da obstaja resna možnost, da bo Švedska končala v vojni. »Ne moremo kar reči, da je situacija zelo resna, državljani morajo natančno razumeti, kaj to pomeni,« je dejal Micael Bydén, poveljnik vojske tradicionalno nevtralne Švedske, ki je bil na tem položaju zadnjih devet let. Dovolj je bilo, da so zadnje e novice na Švedskem vrtele okoli tega, kako se pripraviti na vojno, da so nasvete o kriznem nakupovanju delili nekateri politiki in da se je vodilni dnevnik Dagens Nyheter odločil za dva meseca odkleniti vse vsebine na svojem portalu. »Odločili smo se, ker menimo, da varnostne razmere to zahtevajo,« je povedala odgovorna urednica.
Vodilni švedski obrambni in varnostni uradniki niso edini, ki so nedavno opozorili, da bi se Evropa lahko znašla v veliki vojni. Enako sporočilo je pred dobrima dvema mesecema poslal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Rusko-ukrajinska vojna je za Nemčijo zgodovinska prelomnica, je konec novembra ocenil obrambni minister države, ki je vse od druge svetovne vojne nenehno zavirala oboroževanje. Potem pa so po dogodkih v vzhodni Evropi tudi največji politični pacifisti, kot je Annalena Baerbock, dvignili roko za dodatnih sto milijard evrov za vojaški proračun. Podobno je decembra govoril poveljnik češke vojske Karel Řehka. Řehka je dejal, da se morajo češke oborožene sile pripraviti na vojno z Rusijo. Začeti je treba z obsežnim oboroževanjem in urjenjem vojske, je dejal, ko je češka vlada pred božičem sprejela Koncept razvoja čeških oboroženih sil do leta 2035. Stališče češke vlade je, da je edini način za preprečitev konflikta vojaška doktrina odvračanja Rusije od vojne.
Ob tem je Pistorius v intervjuju za nemški časnik Welt am Sonntag opozoril, da se bo ruska grožnja Evropi do konca desetletja povečala. Po njegovem mnenju je časovno okno za ukrepanje med petimi in osmimi leti, zato je Pistorius evropske države pozval, naj okrepijo svoje obrambne industrije in se prilagodijo geopolitičnim premikom. Minister je opozoril, da mora Evropska unija ukrepati, še posebej zato, ker obstaja možnost, da se zmanjša vpletenost ZDA na stari celini. Nedavna objava novice, da je Donald Trump, ki bi se lahko vrnil v Belo hišo, v pogovoru z evropskimi voditelji izrazil nenaklonjenost ameriški vojaški pomoči Evropi, je nakazala, da potencialno prihajajo svinčeni časi. Po poročanju evropskih diplomatov je Trump dejal, da je Nato mrtev in da mu EU dolguje stotine milijard za vojaško podporo.
Je šlo strašenje predaleč?
Opozorila švedskih voditeljev so Švedi vzeli resno. Njihovi mediji poročajo o močnem porastu nakupov izdelkov za osebno obrambo in za primer vojne. Nekateri švedski politiki, vključno z nekdanjo premierko Magdaleno Andersson, so kritizirali zadnje izjave svojih kolegov, češ da so šli s strašenjem državljanov predaleč. »Razmere so resne, a vojna še ni pred našimi vrati,« je dejal socialdemokratska političarka.
Tudi finski vojaški ataše na Švedskem meni, da so Švedi preveč uspavani in trdi, da je finska družba veliko bolj pripravljena na možnost vojne in da se o tem v javnem prostoru že na veliko razpravlja. A realnost je taka, da evropske države pospešeno oborožujejo in pripravljajo svoje vojske ter s tem kažejo, da se zavedajo nepredvidljivosti trenutka, še piše Jutarnji List.
N. D.; Foto: Pixbay
