Nemški forenziki udarili po Golobovi obrambi: V posnetkih niso našli sledi umetne inteligence
Več mesecev so predstavniki nekdanje oblasti javnost prepričevali, da so sporni posnetki ponarejeni in najverjetneje izdelani z umetno inteligenco. Nemška forenzična analiza zdaj takšne razlage postavlja pod velik vprašaj: znakov umetno ustvarjenega govora niso našli, zato se pozornost vrača k tistemu, čemur so se številni želeli izogniti – k vsebini pogovorov.
Ko so prišli posnetki, se je začela obramba
Pred parlamentarnimi volitvami so se na anonimnem profilu Maske padajo in spletni strani Anti Corruption 2026 pojavili posnetki, ki so močno pretresli slovensko politično prizorišče. V njih so se pojavljali pogovori o vplivanju, kadrovanju, političnih povezavah, državnih podjetjih in domnevnih zakulisnih dogovorih.
Omenjena so bila nekatera najbolj prepoznavna imena nekdanje oblasti in njenega političnega zaledja, med njimi Vesna Vuković, Alenka Bratušek, Dominika Švarc Pipan, Jože Oberstar in drugi. Posnetki so odpirali tudi vprašanja o vplivu ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Toda namesto jasnih odgovorov o vsebini je javnost hitro dobila drugo zgodbo. Takratni premier Robert Golob in minister Luka Mesec sta na televizijskem soočenju vztrajala, da gre za ponaredke oziroma za vsebine, pri katerih naj bi bila uporabljena umetna inteligenca.
Strategija je bila očitna: če posnetke razglasiš za lažne, se ti z njihovo vsebino ni treba ukvarjati.
Policija poslala 27 datotek v Nemčijo
Ker so se dvomi o pristnosti stopnjevali, je slovenska policija kopije posnetkov poslala Forenzičnemu inštitutu nemškega zveznega kriminalističnega urada BKA v Wiesbadnu. Nemški strokovnjaki so prejeli devet datotek s spletne strani Anti Corruption 2026 in 18 datotek, objavljenih na profilu Maske padajo. Njihova naloga je bila ugotoviti, ali gre za pristne zvočne zapise ali pa so bili ti v celoti oziroma deloma izdelani z umetno inteligenco.
Postavili so dve osnovni hipotezi. Po prvi naj bi posnetki izvirali iz resničnih pogovorov, po drugi pa bi lahko bil govor umetno ustvarjen ali naknadno spremenjen. Rezultat analize, končane v začetku maja, je za nekdanjo oblast vse prej kot prijeten.
Sledi umetne inteligence niso našli
Nemški forenziki so zapisali, da niso ugotovili znakov, ki bi kazali, da so posnetki v celoti ali deloma nastali s pomočjo umetne inteligence. Prav tako pri zvočnih podatkih niso odkrili manipulacije, ki bi kazala na umetno ustvarjanje izjav ali spreminjanje izgovorjenih besed. To pomeni, da se je osrednja obrambna teza nekdanje vlade resno zamajala. Golob in Mesec sta javno govorila o ponaredkih, tuji strokovnjaki pa za takšno razlago niso našli forenzične podlage.
Nemška analiza je sicer pokazala, da so bile datoteke obdelane. Več odlomkov je bilo ponekod združenih v en posnetek, kar pomeni, da so bili zvočni zapisi rezani, krajšani ali montažno sestavljeni. Toda pri tem je pomembna razlika, ki je ni mogoče preprosto prezreti. Montaža posnetka še ne pomeni, da je bil govor umetno ustvarjen. Izrez pogovora lahko spremeni kontekst, ne pomeni pa samodejno, da oseba izrečenih besed ni izgovorila.
Prvo opozorilo je prišlo že prej
Že pred nemško analizo je posnetke pregledal strokovnjak za umetno inteligenco Niko Gamulin. S spektralno analizo je ugotovil, da je večina energije v zvočnem zapisu omejena na frekvenčno območje, značilno za telefonske posnetke. Sodobni sistemi za umetno ustvarjanje govora praviloma proizvajajo precej širši frekvenčni spekter. Gamulin je zato ocenil, da noben forenzični kazalnik ne podpira trditve, da so bili posnetki ustvarjeni z umetno inteligenco. Takrat so njegove ugotovitve nekateri odpravili kot nezadostne. Zdaj pa je podobno smer nakazala tudi analiza nemškega kriminalističnega urada.
Poročilo ne dokazuje korupcije, ruši pa izgovor
Treba je jasno poudariti: ugotovitev, da posnetki niso bili umetno ustvarjeni, sama po sebi še ni dokaz korupcije ali drugega kaznivega dejanja. Forenziki niso odločali o resničnosti vseh navedb, kontekstu pogovorov ali kazenski odgovornosti posameznikov. Toda poročilo je kljub temu politično izjemno pomembno. Odstranilo je namreč najbolj priročen izgovor, s katerim so se nekdanji oblastniki branili pred vsebino razkritij.
Če posnetki niso izdelek umetne inteligence, potem ni več dovolj ponavljati, da je vse laž. Pristojni organi bodo morali preveriti, kdo je govoril, v kakšnih okoliščinah so pogovori potekali in ali izrečene besede kažejo na nezakonito vplivanje, trgovanje z vplivom ali druge nepravilnosti.
Kdo je snemal – in kaj je bilo povedano?
Nekdanjo oblast je od začetka močno zanimalo, kdo je posnetke pridobil, kdo jih je objavil in ali je bilo v ozadju izraelsko podjetje Black Cube. To so legitimna vprašanja, saj je tudi nezakonito snemanje lahko predmet preiskave. Toda vprašanje izvora ne more izbrisati vsebine. Če posnetek razkriva potencialno sporno ravnanje, se morajo organi ukvarjati z obojim: z načinom pridobitve in s tem, kar je bilo v pogovoru povedano.
Prav tu postaja položaj za nekdanjo Golobovo oblast najbolj neprijeten. Nemški forenziki niso potrdili njihove zgodbe o umetni inteligenci. Zdaj ostaja gola vsebina – brez najlažjega izgovora, s katerim so jo skušali odriniti na stran. Vprašanje zato ni več samo, kdo je skrivaj snemal. Vprašanje je tudi, kdo je govoril resnico, kdo je zavajal javnost in zakaj so politični vrh bolj zanimali snemalci kot morebitne nepravilnosti, razkrite na posnetkih.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, STA, Omrežje X
