Nesreča Nataše Pirc Musar buri duhove! Mitja Kunstelj dvomi o uradni razlagi: zlom ključnice in pozen klic moža
Predsednica republike je priznala, da med petkovo nesrečo ni bila pripeta, in za svojo odločitev prevzela odgovornost. Mitja Kunstelj je nato v ostrem zapisu izpostavil več domnevnih neskladij, vendar vse njegove trditve niso potrjene, poškodba ključnice pa sama po sebi ne razkriva, ali je bil potnik pripet.
LJUBLJANA, KOPER – Prometna nesreča predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se je v petek, 31. julija, zgodila v predoru Kastelec na primorski avtocesti, še naprej odmeva. Predsednica je v torek, 4. avgusta, za Televizijo Slovenija in 24ur prvič podrobneje spregovorila o dogodku ter priznala, da na zadnjem sedežu ni uporabljala varnostnega pasu.

»To je moja največja napaka, jo iskreno obžalujem,« je povedala in poudarila, da vso odgovornost prevzema nase. V nesreči si je zlomila ključnico, zaradi katere operacija ni bila potrebna, rehabilitacija pa naj bi trajala od štiri do šest tednov.
Policija kot vzrok navedla varnostno razdaljo
Po doslej zbranih podatkih policije je voznik mercedesa, v katerem je sedela predsednica, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje trčil v zadnji del audija, ki je vozil pred njim kot predhodno vozilo spremstva. Po prvem trčenju je predsedničino vozilo odbilo še v steno predora.
V vozilu so bili poleg predsednice voznik oziroma varnostnik, varnostnica in dve predsedničini prijateljici. Predsednica je utrpela lažjo telesno poškodbo, ena od sopotnic pa hujšo. Policija je zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti obvestila pristojni oddelek Specializiranega državnega tožilstva in mu odstopila dokumentacijo. To pomeni, da postopek še ni končan in da policijske prve ugotovitve še niso pravnomočna odločitev o odgovornosti.

Kunstelj: »Varnostna razdalja od resnice«
Na Facebooku se je po predsedničinem nastopu oglasil Mitja Kunstelj, ki je zapis naslovil »Varnostna razdalja od resnice!« V njem je podvomil o policijski razlagi, da je bila za nesrečo odločilna premajhna varnostna razdalja.
Kunstelj meni, da vozil v varovani koloni ni mogoče primerjati z običajnimi avtomobili v prometu, saj naj bi bila naloga spremstva prav strnjena vožnja, s katero se preprečuje vrivanje drugih vozil. Policijsko ugotovitev je označil za »birokratski alibi« in ocenil, da javnost še ni dobila celovitega pojasnila nesreče.
Tudi predsednica je dejala, da vožnja vozil v spremstvu ni povsem primerljiva z običajno vožnjo v koloni. Kljub temu Kunstljeva primerjava sama po sebi ne izpodbija policijskih ugotovitev. Ali je bila razdalja glede na hitrost, razmere v predoru in ravnanje predhodnega vozila ustrezna, je tehnično vprašanje, ki ga morajo razjasniti preiskovalci.
Ali zlom ključnice dokazuje uporabo pasu?
Kunstelj je posebej izpostavil zlom ključnice. Po njegovi razlagi naj bi šlo za značilno poškodbo človeka, ki ga ob trku zadrži varnostni pas, zato dvomi o predsedničini izjavi, da ni bila pripeta.
Varnostni pas res poteka čez ramo in ključnico ter lahko ob močnem trku prenese silo na ta del telesa. Medicinska literatura med možnimi poškodbami zaradi delovanja pasu navaja tudi zlom ključnice.
Toda iz tega ni povsem mogoče sklepati, da je bil poškodovani človek zagotovo pripet. Ameriška akademija ortopedskih kirurgov pojasnjuje, da zlomi ključnice pogosto nastanejo tudi zaradi neposrednega udarca v ramo, denimo ob prometni nesreči. Predsednica je povedala, da je vozilo po prvem trčenju odbilo v steno predora, zato brez zdravstvene dokumentacije in natančne rekonstrukcije ni mogoče določiti mehanizma poškodbe.
Zlom ključnice torej lahko nastane zaradi sile varnostnega pasu, vendar ni dokaz, da je oseba pas uporabljala. Prav tako sama poškodba ne dokazuje nasprotnega.
Prve informacije o pasu so se razlikovale
Dodatne pomisleke je sprožilo poročanje o prvih policijskih podatkih. PU Koper je po navedbah portala Info360 sprva odgovorila, da naj bi poškodovani osebi med vožnjo uporabljali varnostni pas. Še isti dan je predsednica javno priznala, da ni bila pripeta.
Predsednica je pozneje povedala, da je bila pripeta le ena od njenih dveh prijateljic. Ena v nesreči ni bila poškodovana, druga pa je utrpela hujše poškodbe. Iz javno objavljenih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, na podlagi česa je nastala prva informacija o uporabi pasu. Razhajanje zato terja dodatno pojasnilo, vendar še ni dokaz namernega zavajanja.

Klica možu ji po znanih podatkih ni nihče prepovedal
Kunstelj se je vprašal tudi, kdo naj bi predsednici do 23. ure prepovedal poklicati moža. Toda Pirc Musarjeva ni dejala, da klica ni smela opraviti ali da ji ga je kdo prepovedal.
Pojasnila je, da do približno 23. ure o nesreči ni obvestila niti moža niti sodelavcev, ker tudi sama še ni imela celovitih informacij o svojem zdravstvenem stanju. Javnost je želela po njenih besedah obvestiti šele po zdravniški viziti in po pridobitvi preverjenih informacij. Kunstljeva navedba o domnevni prepovedi klica zato iz predsedničinih besed ne izhaja.
V vozilu sta bili predsedničini prijateljici
Polemike je sprožila tudi prisotnost dveh zasebnih oseb v uradnem vozilu. Predsednica je pojasnila, da je varovana 24 ur na dan in se varovanju ne more odpovedati niti v zasebnem času. Po predhodni varnostni presoji se ji lahko v vozilu pridruži tudi oseba, ki sama nima statusa varovane osebe.
Policija je za Info360 potrdila, da je huje poškodovana sopotnica državljanka Ruske federacije. Njene identitete urad predsednice zaradi varovanja zasebnosti ni razkril, predsednica pa je potrdila le, da sta bili sopotnici njeni prijateljici. Druge navedbe o identiteti, poslovnih povezavah ali preteklih dogodkih, ki krožijo po družbenih omrežjih, uradno niso bile potrjene.
Preiskava še ni končana
Kunstljev zapis odpira legitimna vprašanja o časovnem poteku obveščanja, prvih informacijah o varnostnem pasu in organizaciji vožnje varovane kolone. Prav tako ni mogoče zgolj na podlagi zloma ključnice določiti, ali je bila predsednica pripeta. Dokončnejše odgovore lahko prinesejo šele pregled posnetkov iz predora, podatki iz vozil, zdravstvene ugotovitve in preiskava pristojnega državnega tožilstva.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www