Neupravičeno koriščenje socialne pomoči: kako sistem izgublja milijone?

Kaj pomeni neupravičeno koriščenje socialne pomoči?

Neupravičeno koriščenje socialne pomoči pomeni prejemanje denarja, kljub temu da oseba ni upravičena do te pomoči. To lahko vključuje:

• zamolčane spremembe, na primer zaposlitve ali dedovanja,
• neresnične ali lažne izjave o dohodku ali družinskem stanju,
• neupoštevanje obveznosti sporočanja sprememb (v osmih dneh).

Center za socialno delo (CSD) lahko tak primer ugotovi tudi do 3 leta po prenehanju pravice. Kot posledica sprejme odločbo o vračilu neupravičeno prejetih sredstev.

Prejemnik mora pomoč vrniti v 60 dneh po izvršljivi odločbi. Lahko se sklene dogovor o vračilu na obroke do največ 3 let, ob upoštevanju materialnega in socialnega položaja prosilca.

Za dediče se vračilo ureja posebej. Če zapustnik socialno pomoč prejema in ima premoženje, se dedna masa zmanjša za višino prejete pomoči, razen če vrednost nepremičnine ni večja od 120.000 € ali dedič vračilo socialne pomoči sam poravna.

Primere z neupravičenim koriščenjem socialne pomoči

Mediji poročajo o primerih, kjer je posameznik socialno pomoč prejemal več let, kljub temu da pogojev za to ni izpolnjeval. Na Podravju je bil zabeležen posameznik, ki je pomoč prejemal kar 13 let in pol, vključno z dodatki. Vlada je izplačala neverjetno vsoto socialnih pomoči, v povprečju 20 milijonov evrov mesečno, v letu 2024 pa skupaj 241 milijonov evrov za okoli 72.000 upravičencev.

Najvišji mesečni znesek socialne pomoči v 2024 je znašal 2.204 €, kar je bilo posledica velike družine in dodatkov za delovno aktivnost. Izhodiščni znesek za samsko odraslo osebo je 494 €. Vsi dodatki in status družine vplivajo na skupni znesek.

Iz 4,2 na 8,6 milijona evrov! Kaj se dogaja v sevniški Komunali?

Takšni primeri odpirajo vprašanje: kako učinkovito sploh deluje nadzor? Če uporabniki ne sporočijo sprememb, država težko sproti izračuna upravičenost. Ugotovitve se pogosto pojavijo šele po več letih, ko CSD pregleda dokumentacijo retroaktivno.

Denarna socialna pomoč v Sloveniji – zanimivi podatki

Stroški in obseg socialne pomoči

• Leta 2024 je država izplačala 241 milijonov evrov denarne socialne pomoči, za približno 72.000 upravičencev.
• Povprečno se izplača 20 milijonov evrov mesečno.
• Najvišji znesek posamezne mesečne pomoči znašal 2.204 €. Več o tem preberite tukaj.

Osnovni okvir in kriteriji

Denarna socialna pomoč temelji na osnovnem znesku minimalnega dohodka (OZMD), ki je bil 494,09 € od 1. marca 2025 dalje. Če gre za zaposlene uporabnike, ta cenzus variira – pri samski osebi znaša 746,08 €. Za družine mora biti dohodek višji, prav tako pa tudi dodatki za delovno aktivnost.

Tabela primerov za brezposelne družine kaže razlike po številu otrok in statusu; pri enostarševski družini z dvema otrokoma je cenzus 1.254,99 €.

Dodatek za delovno aktivnost

Država spodbuja vključenost v delo. Zato lahko delovno aktivne osebe prejmejo dodatek za delovno aktivnost. Ta je delno odvisen od opravljenih ur in znaša do 0,26 osnovnega zneska minimalnega dohodka, za nekatere programe pa je fiksni znesek 0,134 vrednosti osnovnega zneska.

Odpoklicne obveznosti

Prejemniki morajo v osmih dneh sporočiti spremembe, kot so:

• sprememba dohodka,
• sprememba števila družinskih članov,
• premoženje ali dedovanje.

Če tega ne storijo, lahko CSD začne postopek za vračilo v letu dni – za trajno socialno pomoč brez časovnih omejitev.

Zakaj neupravičeno koriščenje ni zgolj osebna napaka

Tak primer pomeni:

• razslojevanje zaupanja v sistem: upravičenci, ki upoštevajo pravila, so obremenjeni zaradi tistih, ki tega ne počnejo,
• izgubo javnih sredstev: desetine ali stotine tisoč ali milijoni evrov gre v napačne roke,
• zamegljen vpliv pomoči na socialno pravičnost: socialna pomoč je namenjena najbolj ogroženim, ne tistim, ki jo izkoriščajo dlje časa.

Kako preprečiti neupravičeno koriščenje?

1. Strožji nadzor in preverjanje: redno povezovanje podatkov med CSD in finančnimi institucijami, ZPIZ, zavodom za zaposlovanje.
2. Izobraževanje upravičencev: o obveznosti sporočanja sprememb, o zakonskih pravicah in dolžnostih.
3. Hitrejši odzivni proces: pogodbe o vračilu naj se sklenejo čim prej in primeri obravnavajo preventivno.
4. Neposredna kontrola: ustanove naj v primeru podvajanja pomoči ali evidentne napake ukrepajo hitro.

Neupravičeno koriščenje socialne pomoči mora biti sankcionirano

Neupravičeno koriščenje socialne pomoči je resen problem. Prinaša izgubo javnih sredstev, zmanjšuje učinkovitost pomoči in krni zaupanje v sistem. Primer, kjer je posameznik prejemal socialno pomoč 13 let in pol, priča o ranljivosti sistema in potrebi po izboljšavah.

Slovenski sistem denarne socialne pomoči temelji na strogih kriterijih – od cenzusov, do dodatkov in obveznosti prejemnikov. Vsebine s portala GOV.SI jasno kažejo, kako je strukturiran sistem in kako so določene pravice in obveznosti jasno opredeljene.

Da bo sistem učinkovit, morajo prejemniki spoštovati pravila, CSD mora izvajati nadzor, država pa mora zagotoviti, da socialna pomoč doseže tiste, ki jo nujno potrebujejo.

Avtor: E. G.

Viri: gov.si, svet24.si, Informiran.si, Pixabay, Facebook