Njihove zgodbe vas bodo osupnile – spoznajte kandidatke za Slovenko leta
Vsako leto revija Jana podeljuje naziv Slovenka leta – ne gre le za priznanje, ampak za osvetlitev zgodb žensk, ki premikajo meje in spreminjajo družbo. Letos jih je nominiranih štirinajst. In vsaka izmed njih ima svojo izjemno zgodbo.
BOREC ZA PRAVICE IN DRUŽBENO PRAVIČNOST
Sara Bajec. Antropologinja, aktivistka, ženska, ki je postavila na noge Ljudsko iniciativo Velenje. Zakaj? Ker so ljudje plačevali oderuške cene ogrevanja. Ni ostala tiho – sprožila je proteste, opozorila na energetsko revščino. In premaknila stvari. Svet24.si poroča, da se je njen boj izkazal za ključen v razpravah o pravičnejši energetski politiki.
Pravnica Lidija Jerkič – ime, ki ga poznajo vsi v sindikalnih krogih. Leta se že bori za boljše plače in pogoje delavcev. “Delavci si zaslužijo dostojne plače in varne delovne pogoje,” je dejala v intervjuju za STA. In njene besede niso prazne. Ko so delavci protestirali, je bila tam. Ko so se začela pogajanja, je sedela za mizo. In vztrajala.
SKRBNIKI OKOLJA IN KULTURNE DEDIŠČINE
Jasmina Jerant – ženska, ki ne pusti, da bi se zgodovina ponovila. Napisala je knjigo Primer: Anhovo in razkrila, kako azbest in sežiganje odpadkov uničujeta zdravje ljudi v dolini Soče. “Ljudje imajo pravico vedeti, kako okoljska politika vpliva na njihovo zdravje,” je povedala za Delo. In zdaj ve za to cela Slovenija.
Natalija Nedeljko – Če kdo skrbi za tiste, ki ne morejo sami prositi za pomoč, je to Natalija Nedeljko. Kot vodja Društva za zaščito konj je odgovorna za eno največjih zavetišč za konje v Evropi. Njena organizacija skrbi za več kot 700 rešenih živali, ki so bile žrtve zanemarjanja, zlorab ali lastnikov, ki so jih morali zapustiti. Njeno delo dokazuje, da sočutje in trdo delo lahko spremenita življenja – ne le živali, ampak tudi ljudi, ki pri njej najdejo novo perspektivo.
Irena Orešnik – Ko govorimo o slovenskih hribovskih kmetijah, govorimo o vztrajnosti in boju za preživetje. Irena Orešnik, agronomka in kmetica, je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Ne le, da je zgled za trajnostno kmetovanje, ampak tudi aktivno zastopa pravice hribovskih kmetov, ki se soočajo z neenakimi pogoji v primerjavi z velikimi kmetijami v nižinah. Njena prizadevanja so pomembna za ohranitev slovenskega podeželja in kmetijskih tradicij.
Sanja Lončar in Alenka Šoštarič – Ko so letošnje nevihte in neurja uničila številne vrtove po Sloveniji, sta Sanja Lončar in Alenka Šoštarič hitro našli rešitev. Pod okriljem društva Samooskrbni.net sta lansirali projekt S.O.S. sadike, s katerim sta pomagali vrtičkarjem po naravnih nesrečah. Njuno delo že vrsto let poudarja pomen samooskrbe in trajnostnega vrtnarjenja, ki omogoča večjo neodvisnost od trgovskih verig in bolj zdravo življenje. Njuna prizadevanja so še posebej pomembna v časih, ko se vse več ljudi zaveda pomena domače pridelave hrane.
Dušica Kunaver – zakladnica slovenskega izročila. Avtorica stotin knjig o slovenski kulturni dediščini. Če se kdo trudi, da naši otroci poznajo stare običaje in zgodbe, je to ona. Svet24.si poudarja, da je njeno delo neprecenljivo za ohranjanje slovenskega identitetnega izročila.
NAVDIHUJOČE ZGODBE IZ ŠPORTA IN HUMANITARNEGA DELA
Ime, ki bo ostalo zapisano v zgodovini slovenskega paralokostrelstva – Živa Lavrinc. Po nesreči, ki jo je prikovala na voziček, ni odnehala. Trenirala je, premikala meje in na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojila bronasto medaljo. “Vsaka ovira je le nov izziv,” je povedala za Archery-Si.org.
Jolanda Grom Ravnikar – Že desetletja predana pomoči bolnikom. Jolanda Grom Ravnikar je ena tistih tiho delujočih junakinj, ki bolnikom na Onkološkem inštitutu nudi neprecenljivo podporo. Njeno delo ni zgolj pomoč pri organizaciji dogodkov in aktivnosti, ampak predvsem osebna bližina in tolažba tistim, ki se soočajo s težkimi diagnozami. Poleg tega organizira dobrodelne koncerte za otroke z rakom – vsak tak dogodek pomeni novo priložnost za osveščanje in pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Štefanija Lukič Zlobec – človek s srcem. Predsednica društva Spominčica, ki pomaga bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Njeno delo pomeni razliko med izgubljenostjo in podporo, med nevednostjo in razumevanjem. Spomincica.si jo opisuje kot eno ključnih oseb pri ozaveščanju o demenci v Sloveniji.
POMEMBNOST GLASOV UMETNOSTI IN MEDICINE
Igralka, pisateljica, glas tistih, ki ga nimajo – Draga Potočnjak. Govori o temah, ki jih mnogi ne želijo slišati. Pravice zatiranih, manjšin, beguncev. Nikoli se ni bala povedati stvari, kot so. In zaradi tega je njen glas tako močan.
Maja Weiss – Ime, ki v slovenskem filmskem svetu pomeni drznost. Maja Weiss je prva Slovenka, ki je režirala celovečerni film, in je znana po svojih družbeno angažiranih dokumentarcih. Njeno delo pogosto izpostavlja družbene krivice, tabuje in zgodbe tistih, ki v mainstream medijih pogosto ostanejo spregledani. S filmom Varuh meje je že pred dvema desetletjema opozorila na teme, ki so danes bolj aktualne kot kadarkoli prej – migracije, patriarhat in vprašanja svobode.
Tatjana Zorko – kardiologinja, psihoterapevtka. Ve, da so telesne in duševne težave povezane. Pacientom ne predpisuje samo tablet – pomaga jim razumeti, kaj se dogaja z njimi. Po podatkih Instagram.com njeno delo prinaša preobrate v življenjih mnogih bolnikov.
KATERA BO POSTALA SLOVENKA LETA?
Vsaka izmed teh žensk je že zmagovalka. Ampak naziv Slovenka leta? To bo dobila samo ena. Zmagovalka bo znana 9. marca 2024 na slavnostni prireditvi revije Jana. Glasovanje poteka že zdaj, glasovi ljudi pa bodo odločili, kdo bo letos nosilka tega prestižnega naziva.
Ne glede na to, katero ime bo razglašeno tisto soboto marca – vse te ženske so dokaz, da lahko posamezniki naredijo veliko razliko. Da pogum, vztrajnost in srčnost še vedno štejejo.
Vir: Svet24.si, STA, Delo, Archery-Si.org, Spomincica.si, Instagram.com
Pripravil: N. Z.
