Nobelova nagrada 2025: preboj v imunologiji
Nobelova nagrada za medicino 2025: kako so trije znanstveniki pomagali telesu, da ne napada samega sebe. Nobelova nagrada za medicino bo letos potovala v roke treh raziskovalcev. Razbili so eno od velikih ugank, ki nam jo postavlja naše človeško telo, Kako deluje naš imunski sistem, kako varuje telo in zakaj se včasih celo obrne proti telesu.
Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in dr. Shimon Sakaguchi
Odkrili so proces, ki telesu pomaga, da ne napada samega sebe – avtoimuni proces. Na ta način so na stežaj odprli vrata novim načinom zdravljenja avtoimunih bolezni. Znanje je znano, da je zdravil zelo malo.
- Brunkow, stara 64 let, danes dela kot vodja programa na Inštitutu za sistemsko biologijo v Seattlu.
- Ramsdell je znanstveni svetovalec v podjetju Sonoma Biotherapeutics v San Franciscu.
- Sakaguchi je 74-letni profesor z Japonske Velja za najbolj vplivnega imunologa svojega časa.
Ko imunski sistem pozabi, kdo je “sovražnik”
Nobelova nagrada za medicino gre v roke:
View this post on Instagram
Imunski sistem je naš notranji varnostni sistem
Vsak dan nas imunski sistem ščiti pred virusi, bakterijami in drugimi nepridipravi. Njegove glavne “vojake” predstavljajo celice T, ki prepoznajo, kaj v telesu ne sodi, in to uničijo.
- A včasih se zgodi, da sistem odpove in začne napadati kar lastne celice. Takrat pride do avtoimunskih bolezni, kot so lupus, multipla skleroza ali sladkorna bolezen tipa 1.
Da do tega ne bi prišlo, telo v timusu (to je posebna žleza v prsnem košu) že zgodaj “uči” mlade celice T, kaj je lastno in kaj tuje. Tiste, ki se tega ne naučijo, gredo iz obtoka. Ta proces se imenuje centralna toleranca.
- Toda, kot kaže, to ni dovolj. Telo ima še en, dodatni nadzorni sistem – in prav ta je bil ključen za Nobelovo odkritje.
Odkrili so proces, ki telesu pomaga, da ne napada samega sebe – avtoimuni proces.
Od skrivnostnih celic do gena Foxp3
Zgodba se začne leta 1995, ko je dr. Shimon Sakaguchi odkril dotlej neznano vrsto celic T. Namesto da bi napadale, so te celice pomirjale imunski odziv – kot neke vrste “mirovniki” v telesu. Poimenovali so jih regulatorne celice T, ali krajše T-reg.
Sakaguchijevo odkritje je bilo prelomno, saj je prvič pokazalo, da ima imunski sistem tudi “zavore”, ne le “plin”.
- Nekaj let pozneje, leta 2001, sta Mary Brunkow in Fred Ramsdell odkrila gen, ki ima pri teh celicah ključno vlogo – Foxp3. Ugotovila sta, da mutacije v tem genu povzročijo redko, a zelo hudo avtoimunsko bolezen pri otrocih, imenovano sindrom IPEX.
- Sakaguchi je nato povezal obe ugotovitvi in dokazal, da gen Foxp3 dejansko “vodi” razvoj teh posebnih celic. T-reg celice pa nato nadzorujejo druge celice T in preprečujejo, da bi imunski sistem postal preveč agresiven. Po domače – so tisti razumni glas, ki reče: “Hej, mirno, to je naše telo, ne sovražnik.”
Novo področje imunologije
Odbor za Nobelove nagrade je poudaril, da to odkritje daje odgovor na velikokrat zastavljeno vprašanje: Zakaj večina ljudi ne razvije avtoimunega odziva in posledično bolezni.
- Odprlo se je popolnoma novo področje imunologije, kar daje veliko možnosti zdravljena tudi rakastih obolenj.
To bi lahko pomenilo popolnoma nove načine zdravljenja, ki so hkrati bolj naravni in manj agresivni od sedanjih terapij.
- “To je eden tistih trenutkov, ko znanost res pokaže, kako lahko razumevanje osnovnih mehanizmov v telesu privede do rešitev za resnične bolezni,” je ob razglasitvi dejal Olle Kämpe, predsednik Nobelovega odbora.
Ganljiva jutranja novica
Thomas Perlmann, generalni sekretar Nobelovega odbora, je povedal, da je Sakaguchiju novico sporočil po telefonu.
“Zvenel je neverjetno ganjen. Rekel je, da je to zanj velika čast, da si tega ni niti predstavljal,” je dejal Perlmann.
Brunkow in Ramsdella je poskušal ujeti po telefonu, a se nista oglasila – pustil jima je glasovno sporočilo.
Za vse tri je to priznanje več kot le medalja in denarni sklad. Je priznanje desetletij dela, neštetih poskusov, neprespanih noči in neomajne radovednosti.
Nobelov teden se nadaljuje
Nobelova nagrada za medicino je prva v nizu letošnjih nagrad.
- V torek bo sledila fizika,
- v sredo kemija,
- četrtek književnost,
- petek pa še prestižna nagrada za mir.
- Zadnja, za ekonomijo, bo razglašena 13. oktobra.
Nobelove nagrade bodo podeljene 10. decembra. To je na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki velja za vrhunskega znanstvenika in izumitelja dinamita.
- Trojica znanstvenikov si bo razdelila nagrado v vrednosti 11 milijonov švedskih kron. To znaša 1.2 milijona ameriških dolarjev ali domače povedano okoli 1 milijon evrov
Znanost z obrazom in srcem
V času, ko se zdi, da je svet razdeljen, nas zgodbe, kot je ta, spomnijo, da so znanstveni dosežki rezultat sodelovanja, potrpežljivosti in zaupanja v človeški razum.
- Odkritja Brunkowove, Ramsdella in Sakaguchija niso le pomembna za medicino, ampak tudi za razumevanje nas samih – našega telesa in njegovih notranjih bitk.
Če so regulatorne T-celice res neke vrste “notranji mirovniki”, potem so letošnji Nobelovi nagrajenci tisti, ki so jim dali glas. In morda nam s tem pomagali narediti korak bližje svetu, kjer imunski sistem – in človeštvo – deluje bolj v ravnotežju.
Pripravila AK
Viri:
sandiegouniontribune.com
Instagram.com
youtube.com
