Norveška uradno prepovedala poroke med sestričnami in bratranci; kaj pa Slovenija?
Norveška je prepovedala poroke med bratranci in sestričnami – kdaj bo Evropa enotna glede tega vprašanja?
OSLO – S sprejetjem zakona, ki prepoveduje poroke med bratranci in sestričnami, je Norveška ponovno dokazala, da zdravje in pravice posameznika postavlja nad tradicije. Čeprav se komu zdi to morda samoumevno, se poraja vprašanje: zakaj je to sploh potrebno urejati z zakonom v letu 2025?
Ko zdravje postane stvar politike
Ljudje običajno domnevamo, da so zakoni o sorodstvenih zvezah povsod enaki – pa niso. Norveška je s to odločitvijo jasno nakazala, da genetske raziskave niso zgolj stvar laboratorijev, ampak neposredno vplivajo na zakonodajo. Povečano tveganje za dedne bolezni pri otrocih, rojenih iz takšnih zvez, ni več skrivnost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je verjetnost za prirojene motnje med 1,7 in 2,8 %. Z drugimi besedami – ni zanemarljivo, niti če se ne dogaja “nam osebno”.
Na primer, v preteklosti so določene plemiške rodbine iz istega razloga doživele genetski kolaps – kdo se ne spomni Habsburžanov in njihove zloglasne “habsburške čeljusti”? A čeprav danes ni treba ohranjati “modre krvi”, se očitno še vedno najdejo posamezniki, ki v sorodstvenih zvezah ne vidijo težave. Norveška s to prepovedjo torej ne ureja samo prihodnosti zdravja, ampak tudi opozarja na nujnost premisleka o kulturnih praksah, ki jih sicer pogosto jemljemo za nekaj neizpodbitnega.
Ne gre samo za genetiko – gre za svobodo
Zanimivo pa je, da se Norveška ni ustavila zgolj pri znanosti. Zakon se osredotoča tudi na preprečevanje prisilnih porok, ki so še vedno problematične v določenih kulturnih skupnostih. “Prisila nikoli ne bi smela biti del ljubezni,” je v intervjuju za časopis VG povedala norveška ministrica za enakopravnost. In ima prav – ali je kdo sploh pomislil, kakšen pritisk lahko doživlja mlad človek, ki mora izpolnjevati družinska pričakovanja, četudi gre to na račun lastne sreče?
Medtem ko je ta zakon v skandinavskih državah, kot so Danska, Švedska in zdaj Norveška, prepoznan kot “korak naprej”, je za nekatere skupnosti to poseg v tradicijo. Vendar – ali ni prav to bistvo družbenega napredka? Da se tradicija prilagaja resničnosti in ne obratno?
Kako je s tem v Sloveniji?
Slovenija glede tega vprašanja ne zaostaja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih jasno določa, da so poroke med bližnjimi sorodniki, vključno z bratranci in sestričnami, prepovedane. A obstaja zanimiva izjema – center za socialno delo lahko v določenih okoliščinah izda dovoljenje za tovrstne zveze. Kako pogosto se to zgodi? Po poročanju RTV Slovenija so takšni primeri izjemno redki, predvsem zaradi ozaveščenosti o tveganjih.
A če smo iskreni – kdo bi si v Sloveniji sploh drznil javno priznati, da razmišlja o takšni zvezi? Čeprav je zakonodaja jasno definirana, družbeni pritisk in mnenje pogosto igrata še močnejšo vlogo. Morda bi bilo zanimivo raziskati, ali so slovenski zakoni o sorodstvenih zvezah res “boljši” ali pa se preprosto opiramo na moč socialnih norm.
Norveška je uradno prepovedala poroke med sestričnami in bratranci.
— Mateja 🇸🇮 (@Mateja81709405) January 6, 2025
Ne pozabimo, leta 2025 smo. https://t.co/brJ7mcs1A5
Evropa – razdeljena ali enotna?
Ko pogledamo širšo sliko, opazimo, da Evropa glede tega vprašanja ni enotna. Medtem ko skandinavske države aktivno spreminjajo zakone, imajo nekatere druge evropske države bolj ohlapna pravila. V Italiji, na primer, poroke med bratranci in sestričnami niso prepovedane, čeprav so redke. Ali je to vprašanje kulture ali zgolj pomanjkanje politične volje?
Na drugi strani pa države, kot je Francija, kjer so takšne poroke zakonsko dovoljene, pogosto izpostavljajo, da je ključni razlog v spoštovanju kulturne raznolikosti. A vprašanje je – ali kulturna raznolikost upravičuje tveganje za zdravje otrok?
Kdaj bo družba res enotna?
Norveška je z uvedbo prepovedi pokazala, da je čas za premik. Toda ali bo ta zakon res spremenil globoko zakoreninjene tradicije? Zdi se, da zakonodaja lahko spremeni pravila, ne more pa takoj spremeniti srca in miselnosti ljudi. To je naloga, ki jo mora prevzeti družba – skozi izobraževanje, dialog in osveščanje.
Kot pravi stara norveška modrost: “Ladja brez sidra plava brez smeri.” In morda je prav ta zakon sidro, ki bo družbo vodilo v smeri bolj ozaveščene prihodnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
