Nov kiks vlade? Prihaja zakon o štempljanju zaposlenih, podjetniki na nogah, oglasil se je minister Han
Poudarek je na „bi“, kajti v zadnjih dneh je slišati vse več pomislekov.
LJUBLJANA – Po izteku polletnega prehodnega obdobja bi se morala v ponedeljek začeti uporabljati novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Sledila bo usmerjena akcija nadzora po vseh panogah, ki bo trajala še tudi v prvem polletju 2024.

Poudarek je na „bi“, kajti v zadnjih dneh je slišati vse več pomislekov. Zato naj bi, tako poroča N1, v vladi razmišljali, da zakon zamrznejo, v tem času pa popravijo.
Glas razuma
“Sem za to, da se delavce zaščiti in da je v tej državi red. Vendar je ta zakon žal napisan tako, da je neizvedljiv. Podjetja ne vedo, kako naj ga realizirajo in tudi delavci bodo imeli zaradi tega zakona težave. Že tako imamo veliko gospodarskih in ekonomskih težav, zato se mi ne zdi v redu, da sprejmemo neki zakon samo zato, da bomo lahko naredili kljukico, v bistvu pa je neživljenjski. V zadnjih dneh sem prejel ogromno klicev in mislim, da je na koaliciji treba to vprašanje odpreti, zakon novelirati in ga narediti bolj življenjskega. Ob tem pa tudi priznati, da smo mogoče tukaj naredili napako, in popraviti to, kar smo evidentno naredili narobe,“ je bil jasen, predvsem pa pragmatičen minister Matjaž Han.

Celotna vlada koalicija je aprila letos zakon podprla.
Izjeme
So pa v javnost pricurljali podatki, da so nekateri poklici uspeli „izpogajati“, da jih v tem sistemu ne bo! Forbes Slovenija poroča, da bodo obveznosti podrobnega beleženja delovnega časa poleg funkcionarjev (ministri, poslanci, sodniki, tožilci, župani …) odrešeni tudi visokošolski učitelji.
Evidenca
Novela prinaša pet ključnih sklopov sprememb. Prvi se nanaša na delavce, za katere mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.
Samozaposlenim evidence o izrabi delovnega časa zase tudi v naprej ne bo treba voditi.
Koriščenje odmora
Drugi sklop novosti dopolnjuje podatke, ki jih je treba vpisovati v evidenco. Po novem bo treba vpisovati še čas prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zabeležiti opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da bodo jasno razvidne plus ali minus ure.
Mesečno poročilo
Tretji sklop novosti cilja na verodostojnost evidenc. Delodajalec bo tako moral delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko.
Določena je tudi obveznost delodajalca, da evidence trajno hrani na sedežu oz. kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo doslej.

Četrti sklop sprememb uvaja elektronsko vodenje evidenc, a le za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti.
Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju.
Znane kazni
Peti sklop se medtem naša na prenovljene prekrškovne določbe. Določene so namreč višje globe, pa tudi pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov.
Inšpektor, ki doslej ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko delodajalcu izrekel le sankcijo zaradi oviranja postopka, po novem pa ga bo lahko tako kaznoval z globo višini 1500 do 20.000 evrov.
Prav tako na novo so predvidene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, in sicer v višini od 150 do 2000 evrov.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www