Novi šef sveta UKC prihaja iz zasebnega zdravstva – bo javni interes ostal na prvem mestu?

Matjaž Trontelj ima eno najvplivnejših funkcij v največji slovenski bolnišnici – vodi svet UKC Ljubljana. Toda hkrati prihaja iz zasebnega zdravstva in ostaja predsednik združenja, ki povezuje več kot 20 zasebnih klinik in medicinskih centrov. Je že sam videz takšne dvojne vloge lahko problem?

V UKC ne vodi bolnišnice, ima pa pomembno besedo

Najprej pomembna razlika. Matjaž Trontelj ni generalni direktor UKC Ljubljana, ampak predsednik sveta zavoda. To je organ, ki ima pomembno nadzorno in kadrovsko vlogo ter bo sodeloval tudi pri izbiri novega generalnega direktorja.

Po odhodu Marka Juga je svet 11. septembra za vršilca dolžnosti generalnega direktorja soglasno imenoval Tomaža Erjavca. Razpis za direktorja s polnim mandatom naj bi objavili 15. septembra.

In prav tu postane Trontljeva druga funkcija zanimiva.

Predsednik združenja zasebnih zdravstvenih izvajalcev

Portal Necenzurirano je razkril, da je Trontelj zaposlen kot pomočnik direktorja zasebne klinike Barsos-MC, obenem pa je predsednik Gospodarsko-interesnega združenja Specialisti. To povezuje več kot 20 zasebnih klinik in medicinskih centrov, med njimi številne koncesionarje.

Nekateri od njih delujejo na področjih, kjer je največji igralec prav UKC Ljubljana. Zasebni izvajalci in javni zavod se tako lahko znajdejo v položaju, ko se potegujejo za iste paciente, kader in sredstva iz zdravstvene blagajne.

Še več: med člani združenja so po navedbah Necenzurirano tudi družbe, ki z UKC neposredno poslujejo.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

Trontelj: pooblastila sem prenesel

Trontelj zavrača pomisleke, da bi zaradi tega že obstajalo nasprotje interesov. Pojasnil je, da je pooblastila predsednika združenja prenesel na podpredsednika Benjamina Lukšiča in da sam ne odloča o posameznih naročilih, pogodbah, dobaviteljih ali koncesijah UKC.

Če bi se pred svetom UKC pojavila konkretna zadeva, pri kateri bi zaznal konflikt interesov, bi se po njegovih besedah iz odločanja izločil.

Pri konfliktu interesov je pomemben tudi videz

Tu pa vprašanje ni nujno le, ali je nekdo dejansko komu omogočil korist. KPK pojasnjuje, da lahko nasprotje interesov nastane tudi, kadar zasebni interes ustvarja videz, da bi lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Vsak primer je treba presojati glede na konkretne pristojnosti in okoliščine.

In prav zato bo Trontljeva vloga še posebej pod drobnogledom ob izbiri novega direktorja. UKC Ljubljana namreč ni navadno podjetje, temveč hrbtenica slovenskega javnega zdravstva. Kdor sedi na čelu njegovega sveta, mora zato poleg zakonitosti zagotavljati tudi zaupanje, da pri odločanju ni drugih interesov.

Vprašanje tako ostaja: je prenos pooblastil v zasebnem združenju dovolj, da ta dvom izgine?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, UKC