Novomeščan, ki spravlja v smeh arabske šejke
V akrobatske vode ga je usmeril profesor športne vzgoje Alojz Hlača.
NOVO MESTO, LJUBLJANA – V Ljubljani so pred dnevi namenu predstavili in za širšo javnost odprli center Woop!, prvi pravi trampolin park v Evropi. Dogodek ne bil tako interesanten, če ne bi idejo parka zrisal naš rojak 29-letni Novomeščan Marko Knafelc, član akrobatske skupine Dunking Devils.
To morate biti veseli, center Woop! je odprt.
„Seveda sem ponosen. Kako ne bi bil. Pred parimi meseci je bila to le ideja.“
Par mesecev?
„Reciva, da mineva leto, odkar smo se začeli pogovarjati z našim investitorjem o tej ideji. Takrat se je začelo.“
Kako se je zgodilo?
„Začeli smo s čiste ničle. Na tem mestu, kjer je nastal ta velik center, je bilo prej blato. Potem pa smo na tem mestu zgradili večnamenski objekt. Ki ga danes tu vidimo.“
Ste ta denar, s katerim ste sezidali center, zaslužili z vsemi nastopi?
„Na teh nastopih smo dobili ideje. To smo potem zapakirali v pravi projekt, da bi našli nekoga, ki razmišlja podobno kot mi. Našli smo investitorja.“
To pa je?
„Samo Habič!“
Kako ste ga našli?
„Po srečnem naključju. Bolj je on našel nas.“
Koliko je vredna investicija?
„Ne vem, če lahko povem.“
Dajva potem čez prst oz. približno.
„Več kot milijonov evrov!“
Kako ste sploh postali član skupine Dunking Devils, ki navdušuje s svojim šov programom, del bogatega repertoarja pa so tudi zabijanja žoge skozi obroč.
„Ko sem prišel na študij v Ljubljano, sem iskal podobno misleče, ki imajo tako ljubezen do športa. Našel sem jih ravno v tej skupini, ki se je začela razvijati in se premikati na mednarodno raven, kjer se vse vrti okoli videa, produkcije šovov… Vse je postalo resno, večje…“
A če prav vemo, ste se nad vsem navdušili že v Novem mestu?
„Seveda. Prihajam iz Šmihela, šolal sem se na Šolskem centru Novo mesto. Rad povem, da me je za akrobatiko navdušil Alojz Hlača, moj profesor športne vzgoje. V meni je videl potencial in talent.“
Kaj vam je rekel profesor Hlača?
„Naj naredim salto.“
In?
„Dan po tem sem že bil na treningu akrobatske skupine Leteči norci. Pred tem pa sem se ukvarjal z vsemi mogočimi športi – košarko, odbojko, smučanjem…“
Brez izkušenj ne gre.
„Še danes sem hvaležen, ker sem se kalil pri novomeških Letečih norcih, s katerimi uspešno nastopali tudi v tekmovanju akrobatskih skupin, ki ga je organiziral Zavod ŠKL. V Ljubljani smo šli korak dlje – naredili smo komercialno skupino. Našel nas je manager iz Francije, potem se je le vrstilo. Vse do danes.“
Letečih norcev pa ni več.
„Ni mi vseeno. A je treba vedeti, da je veliko dijakov na ŠC NM vozačev. Kar pomeni, da lahko trenirajo med poukom, po tem ne, ker jih avtobus ali vlak ne bi čakal. Verjamem pa, da se tudi v Novem mestu to premakne in izboljša. V Dunking Devils nas je precej Dolenjcev, včasih smo predstavljali celo polovico skupine. Danes, ko imamo več tekmovalnih skupin in akademijo, in nas je prek 50, je naš delež precej manjši.“
Kdo še brani dolenjske barve?
„Tadej Šolar, Tadej Ambrožič in Peter Jaklič.“
V skupino ste prišli kot akrobat, kaj počnete danes?
„V skupini imamo delo razdeljeno. Zato sem bil zadolžen za organizacijo nastopa, logistiko in komunikacijo z organizatorjem. Kreiral sem tudi šove. Bili smo mala skupina. Nisem arhitekt, pa sem zasnoval idejo parka (celoten design in elemente), kjer danes sediva. V pomoč sta mi bila strokovnjaka sodobne trende.“
Torej je to vaša služba?
„Moja služba je vse, v čemur uživam. To so Dunking Devilsi, to je center Woop. Sicer pa poleg razvijamo še video projekte, šove…“
Koliko ste stari? Kaj ste študirali?
„Star sem 29 let. Študija kinezologije nisem še končal, to me čaka v prihodnjih mesecih. Aktualni projekti so me povsem okupirali.“
OK, a ob vsem tem vam ostane kaj časa za tisto prvinskost, da nastopate vi osebno?
„Lani sem si strgal ahilovo tetivo, po sedmih mesecih sem se vrnil in nastopil na otvoritvi centra. Sicer pa imamo dovolj fantov in deklet za nastope. Eno ekipo smo posodili za dva meseca v Švico v cirkus, ena odhaja za mesec dni v cirkus na Nizozemsko, ena pa v Romunijo. Poleg tega ena od naših ekip snema posebno serijo za Facebook. Če bodo uspešni, se nam obeta snemanje še druge sezone.“
Imate kaj starostnih omejitev, do kdaj lahko nastopate?
„Ne, moj vzornik ameriški akrobat Jerry Burrell, ki je star 53 let in še vedno izjemno nastopa! Ok, mi je jasno, nismo vsi kot Jerry. A tja do 34,35- leta pa bi moral trajati. Sicer pa: saj ni nujno, da skačem. Zaradi centra Woop in razvoja skupine Dunking Devils sem lahko aktiven in koristen na več načinov!
Kako pomembna pa je varnost pri vaših vragolijah, ko skačete na vlaku, ki vozi ali pa lovite žogo na mostu v Ljubljani?
„Vse ideje se porodijo v naših glavah, potem pa jih dobro premeljemo in prežvečimo. Vedno z mislijo, da je vse izvedljivo. A ob tem mora biti varno. Za vsak dogodek imam detajlno izdelan sistem varovanja, vsakič so z nami reševalci. Ničesar ne prepustimo naključju.“
Leto 2018 je tu. Bo vnovič prelomno?
„Težko tako kot leto, ki se poslavlja. A naš moto je jasen: obstaja le ena prava smer: navzgor.“
Se obeta kako gostovanje v arabskem svetu pri šejkih?
„Zagotovo, bližnji vzhod je ena od naših pogostih destinacij, kjer nas vedno pričaka dobro plačilo in dober hotel.“
Imate v skupini tudi dekleta?
„Vsaj ena je vedno poleg. Tudi ona ima v naši skupini svojo jasno nalogo.”
Kdaj pa bo čas za nazaj v Novo mesto?
„Zadnje čase tega časa res ni… Imam pa veliko družino. Ko pridem naslednjič, bo spet na vrsti nekdo, da ga obiščem.“
Še tole: če bi ujeli zlato ribico: katere tri želje bi ji zaupali na leto 2018?
„Da bi bila moja ekipa zdrava, da naši projekti zaživijo, kot smo si zamislili in da nam ne zmanjka izzivov!“
D.P.
