Novomeški policisti preprečili najhujše: Sin zjutraj povedal mami, da si bo vzel življenje
Pred dnevi so novomeški policisti s hitrim in požrtvovalnim ukrepanjem rešili življenje moškemu, ki je poskušal storiti samomor.
”V jutranjih urah smo prejeli klic na pomoč obupane ženske, ki nas je obvestila, da ima njen sin že več dni težave in samomorilne misli. Tistega jutra pa ji je povedal, da si bo vzel življenje in peš odšel od doma. Na kraj je OKC nemudoma napotil policiste PP Novo mesto. Ugotovili so, da je moški odšel proti bližnjemu gozdu, zato so se takoj odpravili v gozd in pričeli z iskanjem. Kmalu zatem so slišali kričanje in zvok bližajočega vlaka. Stekli so proti progi in zagledali moškega ki je stal na tirih in kričal. Na njihove pozive se ni odzival, zato so brez oklevanja stekli do njega. Čeprav se je upiral, so ga zgrabili za roke in vrat ter ga v zadnjem trenutku potegnili s tirov. Potniški vlak je bil takrat oddaljen le še nekaj metrov. Policisti so na kraj dogodka poklicali reševalce in moškega zadržali do njihovega prihoda” je javnosti zaupala Alenka Drenik Rangus s PU Novo mesto.
Ob tem je dodala, da so trije policisti PP Novo mesto spri posredovanju, ko je bilo ogroženo človeško življenje, tvegali lastno varnost, da so rešili življenje občanu.
Samomor v Sloveniji
Samomor v Sloveniji ostaja resen javnozdravstveni problem, čeprav se število samomorov v zadnjih letih rahlo zmanjšuje. Leta 2023 je v Sloveniji samomor storilo 402 ljudi, kar je sicer manj kot prejšnja leta, vendar še vedno nad evropskim povprečjem .
Stanje med mladostniki je še posebej zaskrbljujoče. V zadnjih petih letih je samomor storilo 23 mladoletnikov, poskusov samomora pa je bilo lani kar 569. Te številke opozarjajo na resne duševne stiske med mladimi, ki se pogosto srečujejo z ločitvami staršev, prekinitvami partnerskih zvez in spletnim nasiljem.
Obravnava in preprečevanje samomorov v Sloveniji vključuje različne ukrepe. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 predvideva boljšo organizacijo služb in storitev na področju duševnega zdravja, zgodnjo identifikacijo ogroženih oseb ter povečanje dostopnosti do pomoči. Ključna je tudi vloga zdravstvenih domov in centrov za duševno zdravje.
Kljub tem prizadevanjem ostajajo številni izzivi. Pogosto se poudarja potreba po večji ozaveščenosti, destigmatizaciji duševnih motenj in izboljšanju dostopnosti psihološke pomoči. Pomanjkanje kadra za podporo mladostnikom v šolah dodatno otežuje situacijo.
Za tiste v stiski so na voljo različne oblike pomoči, vključno s svetovalnicami, ki delujejo v številnih slovenskih mestih, ter nujnimi telefonskimi linijami, kot so Zaupni telefon Samarijan in TOM telefon za otroke in mladostnike.
su; Foto: Shutterstock
