Novomeški preporod – vzpodbuda celotni regiji

07. sep. 2018, ob 04.45
Posodobljeno pred 1 letom ali več
265
820 SEK

Pogovarjali smo se z Gregorjem Macedonijem, županom Mestne občine Novo mesto.

NOVO MESTO – Novo mesto je središče naše regije. Zato je še kako pomembno, kako mesto in občina dihata. V zadnjih letih tudi Novo mesto doživlja preporod. Vsake spremembe, tudi na boljše, terjajo svoje, a šteje končni efekt. Župan Gregor Macedoni se zaveda, da ima občina še precej rezerv, zna pa pohvaliti in opozoriti na dobro. Tudi na kritike ni imun, bolj mu do srca seže kritizerstvo.

Novomeški preporod – vzpodbuda celotni regiji

Mandat na mestu župana se izteka. Na kaj ste ponosni?
“Predvsem daje dober občutek pogled nazaj, ker vem, da smo realizirali veliko tega, kar smo obljubili. Narejenega je prek 90 odstotkov zapisanega v programu. Najbolj izpostavljeni projekti pa so: ureditev oskrbe s pitno vodo; konec je prekuhavanja pitne vode, urejajo se hidravlične izboljšave. Intenzivno črpamo evropske in države vire, ki so nam omogočili intenzivni investicijski ciklus v zadnjih dveh letih. Nakazuje se, da bo tudi v naslednjih štirih, petih letih enako. Začeli smo urejati procese v sami občinski upravi in širšem občinskem sektorju. Veseli me, da tudi občani opazijo spremembe. Pogoj za to je bila kadrovska politika. Skušamo iskati kompetentne ljudi, kar pa v javnem sektorju ni vedno najlažje. Na tak način se izboljšuje celotno delovanje občinskega sektorja, ki posega na številna področja življenja in delo občanov: od vrtcev, šol, zdravstvenega doma na eni in komunale, cest na drugi strani.”

Kakšno je pravzaprav delo župana? Politik, manager – vse v enem?
“Županska funkcija je zelo kompleksna, zahteva široko paleto kompetenc, deli pa se na dva glavna vidika – po eni strani gre za managersko-vodstveno funkcijo, drugi vidik pa je politično vodenje. V političnem procesu je treba zadeve usklajevati, peljati proces sprejemanja odločitev. Pri vodenju pa moraš imeti sposobnost koordiniranja, znati je treba postavljati vizijo in strategijo ter voditi ekipo. Upam trditi, da gre za eno najbolj zahtevnih in širokih delovnih mest.”

Ste pričakovali, da bo tako zahtevno?
“Nihče ne more trditi, da ve, kako zahtevno bo in kaj zajema ta funkcija, preden jo začne opravljati  oz. je sploh izvoljen.”

Vas še vedno kaj preseneti?
“Ključne zadeve ne. Sem dokaj realistično pričakoval razne vsebinske vidike županovanja. Se pa vsak dan znova učim potrpežljivosti. Nič ne gre tako hitro, kot bi si želel, ali pa bi to npr. izpeljali v zasebnem sektorju, kjer narava dela teži k optimalni izvedbi.”

Kako danes živijo občanke in občani v MO Novo mesto?
“Gre za eno najbolj uspešnih okolij v Sloveniji. V prvi vrsti zahvaljujoč resnično razvitemu in v izvoz naravnanemu gospodarstvu. Smo pa veseli, ker smo tudi kot lokalna skupnost na vrhu najbolj uspešnih mestnih občin v Sloveniji.”

Se Novo mesto dovolj izpostavlja kot središče regije – zadostno prevzema to vlogo, ali se je celo ogiba?
“Dejstvo je, da je Novo mesto regijsko središče. Te vloge ne rabimo dokazovati, težko nam jo kdo oporeka. Je naravna vloga, drugega primerljivega centra v naši regiji ni. Zato je pomembno, da Novo mesto svojo vlogo odigra in jo tudi zna prevzeti.
Upam si reči, da smo v zadnjih štirih letih zavzeli močnejšo vlogo koordinatorja in regijske vodje. Tudi v Sloveniji smo prepoznavnejši kot regija. Je pa ob tem treba opozoriti, da Slovenija formalno nima regij. Ta vidik povzroča velike težave pri opredelitvi in izvajanju regijskih razvojnih projektov.”

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Se vam zdi, da se Dolenjska kdaj obnaša, kot da je sama sebi dovolj?
“To je zanimivo vprašanje. V šali včasih rečemo, da se lahko jugovzhod Slovenije odcepi kot eden najbolj razvitih delov Slovenije. Seveda gre za šalo, ki pa kaže na to, kar ste rekli: zavedamo se, da smo uspešni. Včasih pa iz centralnega finančnega žaklja, kamor se stekajo vsi davki in dajatve, ne dobimo tega, kar nam pripada in kar realno pričakujemo. V tem smislu je prav, da smo zahtevni, sam vsakodnevno lobiram za našo regijo!”

Kaj bi bilo treba še storiti, da se poveča izplen zajema iz tega velikega državnega žaklja?
“Tu gre za procese, ki jih moramo vzpostaviti, a čez noč to ne gre. Združevati in povezovati moramo ljudi, ki čutijo in simpatizirajo z našo regijo. Najbolj pa je vse odvisno od nas – ali oddelamo, kar se od nas pričakuje, ali smo razvojno naravnani, ali imamo pripravljene programe. Nihče ne bo nič naredil namesto nas … Pomagaj si sam ter država in Evropska unija ti bosta pomagali. Moramo vzpostaviti procese tako, da bomo znali sodelovati znotraj regije. Potem pa si prizadevati za podporo pri teh naših programih.”

Naš bralec s Košenic se često priduša, koliko časa potrebuje, da se prebije iz enega konca mesta do avtoceste.
“V Novem mestu zamuja izgradnja regijskih cestnih povezav za 20 let. Dejstvo je, da so bili nekateri načrti pripravljeni pred desetimi leti. Vključno s prostorsko umestitvijo obeh koridorjev za obe obvoznici, ki zajemata tudi gradnjo novih dveh mostov čez Krko. Resni premiki pa so bili storjeni v zadnjih dveh letih. Računamo, da se bo v dobrem letu začela gradnja na vzhodu Novega mesta, t.i. 3. razvojna os, z mostom v Ločni. Leto kasneje pa bodo stekla dela za izgradnjo mostu v Srebrničah in zahodne trase obvoznice. Tako bo imel vaš bralec s Košenic neposreden stik po hitri cesti do avtoceste med Ljubljano in Zagrebom.”

Kaj se dogaja s tretjo razvojno osjo?
“V tem trenutku se dokončuje priprava projekte dokumentacije, do konca leta bo tudi gradbeno dovoljenje, potem se začno dela.”

Kdaj se bomo lahko peljali po tem delu 3. razvojne osi?
“DARS obljublja, da bo prva faza do Revoza zgrajena do leta 2022.”

Ste optimist?
“Nimam razloga, da bi dvomil v sedanjo ekipo na Darsu, ki tudi za ceno, da ni povedala najprijetnejših novic, skuša slediti realni časovnici, ki jo v zadnjem letu in pol dosledno izvršuje.”

Za dobrim konjem se dviga prah, za vami, dobrim županom, pa tudi. Na Glavnem trgu prahu ne manjka.
“Urejanje Glavnega trga je eden od najpomembnejših projektov, ki smo se ga lotili. Projekt po 60 letih celovito ureja mestno središče. Na novo se bo opredelil javni prostor, uredile se bodo površine, ki bodo prinesle nove programske in ostale vsebine. Projekt je v zadnji tretjini. Letos do zime ga bomo v večji meri sklenili.”

To pomeni?
“Zaključili bomo z deli in uredili javne površine, ki bodo ponudile številne priložnosti.”

Vas v teh dneh, kdo pocuka za rokav na ulici in vpraša, kdaj bo konec del?
“Vsak dan se to dogaja!”

Kaj odvrnete ljudem?
“Zdi se mi prav, da občani vedo, da župan bedi in skrbi za ta projekt. Da mi ni vseeno, kako potekajo dela. Pri vsem tem se srečujemo s številnimi izzivi, ki jih sproti rešujemo. Prav je, da občani dobijo odgovore na svoja vprašanja.”

Prej ste že omenili intenzivni investicijski ciklus. Kaj točno imate s tem v mislih?
“Lani smo imeli za 15 milijonov evrov realiziranih investicij, letos bomo naš plan še presegli. V tem tempu se bo nadaljevalo še vsaj tri, štiri leta. V tem hipu smo osredotočeni na črpanje evropskih sredstev, kjer imamo številne projekte, ki so v potrjevanju, izvedeni pa bodo v naslednjih letih. Zato si upam reči, da se bo ta cikel nadaljeval. Hkrati na našem področju nadaljujemo z izgradnjo novih regionalnih in nacionalnih povezav, gradila se bo tretja razvojna os. Pogledujemo v prihodnost – gradila se bosta mostova v Novem mestu, namenjena motornim vozilom ter ob njih tudi brvi za pešce in kolesarje. V novem mandatu najavljam gradnjo bazena, ki ga umeščamo v Češčo vas. Nadaljevali bomo še z urejanjem Glavnega trga, pred nami sta še dve fazi. Ob tem ne pozabimo na kolesarske medobčinske povezave: gradili bomo povezave s Šmarješkimi Toplicami, Škocjanom, Dolenjskimi Toplicami in Stražo. Hkrati bomo okrepili tudi kolesarske primestne povezave s kolesarskimi stezami do Stopič, Brusnic in Gabrja.”

Vse se začne in konča pri denarju. Brez zadolževanja ne gre.
“Konec lanskega leta je bila zadolženost nižja kot na začetku mandata. Menim, da je to velik uspeh. Še vedno smo med slovenskimi občinami v spodnji tretjini po zadolženosti, ki pa ni sporna, v kolikor je denar namenjen kvalitetnim projektom. Tudi v prihodnje se bomo zadolževali. Bistveno pa je, da imamo vzdržne občinske finance.”

Precej je bilo v minulih letih povedanega in napisanega o Narodnem domu.
“Novomeški Narodni dom je najstarejši narodni dom v Sloveniji. Je v zelo slabem stanju. Žal pa smo morali za vzpostavitev pogojev, da bomo lahko pristopili k urejanju in prenovi, voditi in peljati številne pravne postopke. Do sedaj smo tako uspeli zagotoviti, da je dom izpraznjen, uporabnikov ni. Začeli bomo s prenovo, v prvi fazi bomo uredili streho, da vsaj minimalno zagotovimo, da se prepreči propadanje. Potem bo sledila sanacija pročelja in stavbnega pohištva. V vmesnem času pa bomo pripravili projekt notranje celostne ureditve.”

Kdaj bo zadihal Narodni dom s polnimi pljuči?
“Če bi prej uredili pravne zadeve, bi lahko to investicijo načrtovali že leto in pol prej, ker bi bila prenova ena od prioritet pri koriščenju evropskih sredstev. Ta seveda niso neomejena. Pred pol leta smo morali oddati končen seznam evropskih projektov. Prednost je dobil projekt dokončanja knjižnice, ki je prav tako pomemben. Sokolski dan bo tako urejen kakšno leto kasneje, kot je bilo pričakovano.”

Nekateri slovenski župani imajo sladke skrbi, ko jim na vrata trkajo tuji investitorji. Pa vi?
“Novo mesto je kot nacionalno pomembno gospodarsko središče zanimivo za investitorje. Veseli smo, ker domače gospodarstvo ustvari večino investicij in prispeva k napredku regije. S strani tujcev so prisotne predvsem investicije, ki so vezane na dobavne verige za naše uspešne gospodarske družbe. Občasno se pojavi tudi investitor za kakšno večjo zgodbo. Novo mesto, ki bo v prihodnje še pridobilo na veljavi, saj bo umeščeno na križišču avtoceste Ljubljana–Zagreb (zahod–vzhod) in tretje razvojne osi sever–jug. To bo ponudilo nove razvojne priložnosti, na kar pa se želi Mestna občina Novo mesto tudi primerno pripraviti.”

Kam s smetmi? Projekt Cerod je neslavno propadel.
“Pomembno je, da smo preprečili finančni kolaps občine zaradi predimenzioniranega projekta, in da obvladujemo procese obdelave in odlaganja smeti na način, da naši občani plačujejo manj od slovenskega povprečja. V tem hipu prek zunanjih finančnih virov iščemo rešitev za izgradnjo manjšega MBO obrata na način, da razbremenimo deset občinskih proračunov. Verjamem, da nam bo uspelo v sodelovanju z eno od dveh osrednjih evropskih finančnih ustanov: Evropske investicijske banke ali Evropske banke za obnovo in razvoj. S tem bomo zagotovili, da bodo naši občani še naprej za storitve obdelave, odvoza in odlaganja odpadkov plačevali podpovprečno ceno.”

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Lotili ste se tudi reševanja romske problematike.
“To je izziv, kjer ne bo nihče zmagovalec še dolgo časa, potrebno pa je nekaj narediti, da ne bomo le govorili, kako se stvari slabšajo. Lotili smo se nekaj temeljnih bivanjskih problemov, ker ima tu občina največ pristojnosti. Nas pa skrbi, ker država ne zna celovito pristopiti k socialno-zaposlitveni problematiki. Občina je sprejela prostorski načrt, da se na tem koncu vzpostavijo pogoji, da bodo tudi Romi plačevali za storitve, kot to počnejo ostali. Predvsem pa da imajo romski otroci osnovne pogoje, da obiskujejo šolo in izboljšajo izobrazbo, ki je v tem hipu porazna.”

Precej boljše pa se piše krajevnim skupnostim, ki dihajo in prosperirajo.
“Že na začetku mandata smo dali jasno sporočilo: krajevne skupnosti so pomemben sestavni del lokalne skupnosti. Mi imamo 23 krajevnih skupnosti. Prvi ukrep je bil, da smo jim finančna sredstva povečali za 50 odstotkov. Poleg tega namenimo vsako leto še okoli pol milijona evrov za projekte, ki jih kot prioritetne prijavijo posamezne krajevne skupnosti. V tem času se je nabralo že preko 100 projektov, vse pa dviguje kvaliteto bivanja, rešujejo se konkretni problemi. Je pa tako kot na vseh področjih – vse krajevne skupnosti (KS) niso enako aktivne in tudi tukaj so še rezerve.”

Kako pa ste sami aktivni v vaši krajevni skupnosti?
“Poznam izzive in razvojne zgodbe, nisem pa član sveta KS. Tako ali tako imam dovolj izzivov pri vodenju občine. Se pa z veseljem udeležujem aktivnosti v naši KS, npr. športnih iger in čiščenja okolice. Prav je, da me krajani vidijo kot aktivnega občana, ki diha za to mesto ter z njim delim prijetne in manj prijetne stvari, ki se dogajajo.”

Se nam boljši časi pišejo tudi v turizmu?
“Vesel in ponosen sem, da se je v zadnjih dveh letih izboljšala obiskanost v naši regiji, pozitivna je statistika nočitev, premoremo nove investicije na področju turizma. Je pa naše razvojno izhodišče nizko. Ne moremo se ravno pohvaliti z razvitim turizmom. Seveda je izjema uveljavljena gospodarska družba Terme Krka. Zato pa ima Dolenjska precej priložnosti in možnosti tudi izven zdraviliškega turizma. To smo zapisali v posebni turistični strategiji pred dvema letoma. Strategija je bila zaznana tudi na državnem nivoju, kjer smo dobili pohvalo, da smo kot prvi naredili nekaj pomembnih korakov, npr. na poseben način opredelili športni in industrijski turizem. Ko pogledam strategijo, lahko rečem, da smo tretjino ukrepov izvedli, tretjina jih je v postopku, preostanek pa nas še čaka.”

Novo mesto je tudi regionalna prestolnica kulture.
“Ja, res je pravo regionalno kulturno središče. Ponosni smo na obseg vseh ustvarjalcev, ki tu puščajo svoj pečat, in tudi širše. Ponosni smo na področja, kjer izstopamo. Kot npr. zavoljo gledališča in založbe, ki sta nacionalno prepoznana. Veliko je v Novem mestu tudi ljubiteljske kulture, ki se lahko meri s profesionalnimi skupinami. Veseli smo, ker je veliko uveljavljenih ustvarjalcev izšlo iz Novega mesta in to s ponosom povedo. V zadnjem obdobju imamo kar veliko število uspešnih zgodb na področju zabavne glasbe. Poleti Novo mesto gosti odmevne mednarodne delavnice in festivale, ki dajejo pomemben utrip mestu. Želel bi si, da bi tudi Novomeščani v večji meri izkoristili, kar jim bogata kulturna ponudba nudi.”

V minulih mesecih je bilo tudi nekaj kritik na vaš račun.
“Ko si na takem položaju, imaš vedno nekoga, ki ti gleda pod prste. Dobrodošla je vsaka dobronamerna in argumentirana kritika. Žal pa včasih kritike ne zajemajo objektivnega pogleda na določen problem. V volilnem letu so taki pozivi in kritike opozicije tudi pričakovane. Prav je, da se opozicija oglasi. Želel pa bi, da predlagajo kakšno konkretno vsebino in svoje sodelovanje v korist občine in da so tako aktivni vsa štiri leta, ne le v predvolilnem času.”

Ste se kdaj srečali s predstavniki opozicije?
“Večkrat v okviru dela občinskega sveta. Nikoli pa ne na temo vprašanj, ki so jih začeli javno izpostavljati, kljub že prejetim odgovorom. Prav tako nisem nikoli dobil konkretnega predloga ali konstruktivne rešitve za probleme, na katere opozarjajo.”

Kako dolgo ste razmišljali, ko ste se odločili, da vnovič kandidirate za župana Mestne občine Novo mesto?
“Županska služba ni enostavna, to sem že omenil. Dejansko čutim odgovornost po prvem mandatu, da določene zadeve postavimo v širšem in celovitem smislu. Zato odločitev za nov mandat ni bila  zahtevna.”

Kaj pa na vse poreče vaša družina? Ali je kdaj slišati, oče, vrni se prej iz službe.
“Tudi to slišim. To ni lahko slišati. Vem pa, da poznajo način dela, ki ga zahteva županska funkcija.  Poznajo mojo odgovornost, ki jo imam do svoje funkcije, do občine in mesta. Zato lažje razumejo. Se pa trudim biti dober oče in mož. Ker imam štiri otroke, verjamem, da s svojim delom prispevam, da bodo živeli v kvalitetnem in prijetnem bivalnem in delovnem okolju!”

Kakšna volilna tekma vas čaka?
“Želim si, da bi bila konstruktivna, soočenja pa izmenjava pogledov na osnovi argumentov. Se zavedam, glede na že slišano in videno, da pri morebitnih tekmecih vsebina ne bo v ospredju. Ampak to je realnost slovenskega političnega prostora.”

Kako to spremeniti?
“Volilci bodo morali prepoznati, kdo gradi in kdo ruši. Če bodo nagradili tistega, ki gradi, in kaznovali tega, ki ruši, se bo v Sloveniji marsikaj spremenilo.”

Ste navijač? Pogosto vas vidimo na tekmah in športnih prireditvah.
“V zadnjem letu sem bil na nekaj košarkarskih in rokometnih tekmah, ogledal sem si tudi finale namiznoteniške državne lige, kjer je naša Krka še petič postala državni prvak. Novo mesto je športno mesto. Želeli bi, da se ta širina uspešnih športov, na katero opozarjamo tudi letos v Štukljevem letu, v Novem mestu tudi ohrani.”

Kako pa gledate na trenutno politično situacijo na državni ravni?
“Glavni očitek državnemu nivoju je, da trenutni politični sistem še dodatno razgrajuje moč državne in vsakršne politike. Močne politike ni, ker jo slabijo tudi tisti, ki ne kandidirajo in niso javno izpostavljeni, a imajo v svojih rokah finančne in druge vzvode. Realno gledano na zadnje in prejšnje volitve, so izvoljene vlade – ne glede na politično barvo, ki ne morejo izvesti sistemskih sprememb. Zato sem kot državljan zaskrbljen.”

So vas snubili, da bi se podali na državnozborske volitve?
“Imel sem nekaj klicev. A kot sem rekel, ob napovedi vnovične kandidature za župana: ne bi bil dosleden in pošten do volivcev, če bi kandidiral na vse možne funkcije po vrsti.”

Končajva v Novem mestu. Katere tri zadeve bodo imele prioriteto v novem mandatu, niste pa jih uspeli končati v prvih štirih letih?
“V iztekajočem mandatu smo se zavestno osredotočili na projekte, ki so bili nujni in prioritetni. In sedaj, ko so ti izvedeni, je čas za nove. Trije izpostavljeni, ki bodo prišli na vrsto v prihodnjih štirih letih so: ureditev cestnih povezav z novima mostovoma, izgradnja bazena in gradnja regionalnih kolesarskih povezav.”

D.P.

265
820 SEK