• C Novo mesto
  • 02:57
  • Ned, 22.05.2022

O napredku in priložnostih naših občin

V jeseni bo na vrhuncu še »občinska vročica«, saj se bomo 5. oktobra odpravili na lokalne volitve. Pred poletnim premorom smo se tako odločili, da tukajšnje župane povabimo, naj na kratko ocenijo delo v iztekajočem mandatu.

 

Srečko Ocvirk
(Foto: Občina Sevnica)

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica:

Na katerih področjih je občina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

Napredek je v lokalni skupnosti težko ocenjevati po mandatih, saj je razvoj občine trajen proces in presega zaporedje enkratnih odločitev. Vsekakor pa – glede na usmeritev v sorazmeren razvoj občine – tudi napredek ocenjujem kot sorazmeren.

Pomembni premiki so bili storjeni na področjih vzgoje in izobraževanja. Zgrajena sta nova vrtca v Sevnici in Krmelju. V teku so energetske sanacije OŠ Sava Kladnika Sevnica z enoto vrtca Kekec, telovadnice pri sevniški šoli in Zdravstvenega doma Sevnica. Še več projektov energetskih sanacij se bo zvrstilo v letu 2015, pred pričetkom je gradnja nove osnovne šole v Tržišču.

Napredek je lepo viden tudi na področju infrastrukturnih in okoljskih ureditev, predvsem z izgradnjo številnih javnih vodovodnih sistemov in optičnega omrežja. Preurejena je podoba več krajevnih središč, s sodobnejšo infrastrukturo sta celovito urejen videz in ustrezna prometna varnost dosežena tudi v mestu Sevnica. K urejenosti močno prispevajo ureditve ob izgradnji hidroelektrarn, ki se zaključujejo.

Aktivno delo poteka na področju kmetijstva, kjer veliko energije usmerjamo v krepitev lokalne samooskrbe s hrano, v teku pa je tudi projekt Posavska špajza, v sklopu katerega bo med drugim preurejena tržnica v Sevnici. Na področju gospodarstva skušamo v kar največji meri slediti investitorjem s sprejemanjem prostorskih načrtov in komunalnim opremljanjem, saj je gospodarstvu potrebno nuditi podporno okolje.

Zagotovo pa je eden pomembnejših mejnikov, ki ga moramo izpostaviti, tudi sprejem Občinskega prostorskega načrta, krovnega prostorskega dokumenta, ki predstavlja dolgoročno strategijo razvoja prostora v občini.

 

Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se soočali?

Med projekti, ki jih v občinski upravi pripravljamo za izvedbo z namenom čim prejšnje uresničitve, so nekateri v ključni meri odvisni od države oziroma posameznih ministrstev. Predvsem gre za infrastrukturne ureditve na državnem cestnem omrežju, ki so osrednjega pomena za razvoj občine in posameznih krajev: nadvoz v Šmarju, most na Logu, državna cesta Šentjanž–Glino, cesta skozi Loko in Breg ter širše območje sevniške železniške in avtobusne postaje. Za izvedbo ureditev pričakujemo aktivnejšo in odločnejšo vključenost na nivoju države.

 

Katere so sicer največje priložnosti za nadaljnji razvoj občine?

Občino razvijamo v smeri, da je tako mestno kot podeželsko okolje privlačno za bivanje in ustvarjanje. Tudi nadaljnji razvoj je potrebno usmerjati v cilj, da bo to prostor z možnostmi udejanjanja tako gospodarskih interesov kot vsakodnevnih bivanjskih potreb.

Veliko priložnosti zagotovo nudi turizem v povezavi s kulturnim bogastvom, ki ga premorejo naši kraji. Številne možnosti vidimo predvsem v povezavi z večnamensko rabo reke Save, kolesarskimi potmi, turističnimi kmetijami in zidaniškim turizmom, Lisco ter turističnimi biseri, kot sta Grad Sevnica in Ajdovski gradec.

 

Dusan Skerbis
(Foto: Lapego)

Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna:

Na katerih področjih je občina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

Občina Mirna deluje šele prvi mandat in zato ne moremo delati primerjave s prejšnjimi mandati, lahko pa povemo, da je napredek v lokalni skupnosti veliko večji kot prej, ko smo delovali kot krajevna skupnost v okviru Občine Trebnje. Tako smo takoj pristopili k izvedbi vseh tistih projektov, ki so se v preteklosti le obljubljali in uporabljali v programih vseh kandidatov za župana takratne skupne občine, k realizaciji pa se potem ni pristopilo. Tako danes že izvajamo projekt izgradnje poslovno industrijske cone, za kar smo pridobili tudi evropska sredstva, nadalje smo sprejeli nov zazidalni načrt za Roje 4 in že prodajamo zemljišča po ugodni ceni, v kratkem pa bomo začeli tudi z urejanjem ceste in pločnika v zazidalni coni, izvajamo tudi postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta za potrebe “mirnske obvoznice”, ki je nujna za umiritev prometa čez mirnski most, pridobili smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodovoda Stara gora–Praprotnica in projekt prijavili na razpis za evropska sredstva, sprejeli smo občinski prostorski načrt, uredili smo trim stezo z evropskim denarjem in urejamo športni park, saj smo tudi za to pridobili sredstva za sofinanciranje. Nekaj več investicijskih posegov bomo naredili še na cestnem področju, žal pa nam zime niso bile naklonjene, saj smo imeli kar dva cestna plaza. Postopoma urejamo tudi kulturni dom, veliko skrbi pa namenjamo tudi področju delovanja družbenih organizacij in društev ter sofinanciranju njihovih programov delovanja.

 

Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se soočali?

Največje ovire, s katerimi se srečujemo, so dolgotrajni postopki pri pridobivanju vseh ustreznih dokumentov za izvedbo posameznega projekta. Veliko težav pri pridobivanju dokumentacij predstavljajo tudi vpisi služnostnih pravic. Še posebej pa smo razočarani zaradi odnosa države do državnih cest, ki vodijo skozi lokalne skupnosti. Pri tem mislim na rekonstrukcijo ceste na državni cesti R1 Trebnje–Sevnica na koncu naselja Mirna proti Sevnici, ki je v obupnem stanju in za katero občina Mirna že pridobila vso ustrezno dokumentacijo za izvedbo sanacije, vendar se država ali v njihovem imenu DRSC nikakor ne loti tega projekta z izgovorom, da za to v letošnjem proračunu nimajo več niti evra. Prepričan sem, da bi se sanacija morala izvesti in to predvsem iz varnostnega vidika, na kar je opozoril tudi republiški cestni inšpektor.

 

Katere so sicer največje priložnosti za nadaljnji razvoj občine?

Naše največje priložnosti za boljši in hitrejši razvoj občine vidimo na področju razvoja turizma in malega gospodarstva. Na turističnem področju smo začeli izvajati projekt urejanja prostora pod gradom Speča lepotica, kjer bi v prihodnosti ponovno prišli do urejenega naravnega kopališča, urejenega postajališča za avtodome, manjšega kampa za počitniške prikolice in prostora za šotorjenje ali prostora za potrebe tabornikov in morda še kaj. Ravno tako bomo lahko razvijali tudi športni turizem, saj imamo za to idealne možnosti, seveda pa so tu tudi še druge turistične zanimivosti, ki jih bomo morali vključiti v skupno ponudbo razvoja turizma v Mirnski dolini. Z izgradnjo poslovno industrijske cone bomo omogočili tudi razvoj malih in srednjih podjetij, ki bi lahko uresničevali svoj proizvodni potencial v naši občini.

 

anton maver
(Foto: Občina Mokronog-Trebelno)

Anton Maver, župan Občine Mokronog-Trebelno:

Na katerih področjih je občina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

Prepoznan je napredek občine. Kakovosti življenja v njej so izboljšane. Oboje se med drugim kaže tudi v tem, da vse več mladih ostaja ali pa se vrača domov. Občina postaja vse bolj privlačna tudi za ljudi od drugod. Število rojstev se povečuje. Nataliteta raste. Število brezposelnih v občini je pod slovenskim povprečjem. S sprejetjem novega Občinskega prostorskega načrta so se odprle dodatne možnosti za uresničevanje želja po individualni gradnji in razvoju podjetništva in malega gospodarstva.

Zaradi številnih naložb, o katerih smo odločali sami, se občina v primerjavi s preteklostjo hitreje in bolj celostno razvija. Med občani znotraj občine in širše v Mirenski dolini so vzpostavljeni pozitivni odnosi, ki so temelj napredka. Omenil bi le nekaj večjih projektov, ki smo jih izvedli in smo nanje še posebej ponosni. Po sistemu javno-zasebnega partnerstva smo zgradili športni park s tripoljno športno dvorano. Na območju Mokronoga smo povsem obnovili vse javne vodovodne sisteme, v Bruni vasi pa zgradili novega. Z javnim vodovodom smo opremili tudi nekatere vasi na območju Trebelnega. Zgradili smo nov vrtec.           Izvedli smo energetsko sanacijo in obnovo osnovne šole in Upravno kulturnega središča. S pomočjo evropskih sredstev in po sistemu javno-zasebnega partnerstva smo zgradili odprto širokopasovno omrežje in s tem slehernemu gospodinjstvu omogočili dostop do svetovnega spleta ter številnih TV in radijskih programov. Povečali smo skrb in podporo društvom in njihovim dejavnostim. Sprejeli smo Občinski prostorski načrt. Ustanovili smo skupno občinsko upravo (medobčinski inšpektorat občin Mirnske in Temeniške doline).

 

Katere so sicer največje priložnosti za nadaljnji razvoj občine?

Priložnosti za naprej vidimo predvsem v sprejetem prostorskem načrtu in v vzpostavitvi novih pogojev za razvoj podjetništva in malega gospodarstva, kot tudi v razvoju lokalne znamke »Mirnska dolina«.

Občine Mirnske doline Šentrupert, Mokronog-Trebelno in Mirna smo svoj razvojni potencial in priložnost za razvoj konkurenčnega gospodarstva s poudarkom na rasti in razvoju prepoznale v trajnostnem turizmu (zeleni izdelki in storitve), z vključevanjem kulture, tradicije, naravnih in dediščinskih bogastev v inovativno in sodobno turistično ponudbo.

Mislim, da smo v iztekajočem mandatu delali dobro. Sodelavci na občinski upravi na čelu z direktorico so v projekte vložili veliko truda, energije, časa, za kar se jim zahvaljujem. Ob tem pa hvala tudi članom občinskega sveta, da so imeli  posluh za ideje in so potrdili načrtovana dela ter proračune, s katerimi smo projekte lahko uresničevali.

Še posebej hvala pa vsem občanom za njihovo podporo in zaupanje.

 

Rupert Gole
(Foto: J.S.)

Rupert Gole, župan Občine Šentrupert:

Na katerih področjih je občina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

Največji napredek smo naredili na področju turizma z realizacijo projekta Dežela kozolcev, ki je dejansko postala generator turističnega razvoja. V dobrem letu smo namreč zabeležili že skoraj 30.000 obiskovalcev. Drugo področje, ki je najbolj napredovalo, pa je energetika, saj smo preko javnega Podjetja Energetika Šentrupert v kompleksu zaporov na Dobu zgradili kotlarno, s katero že ogrevamo zapore, v zaključni fazi pa je tudi kogeneracija na lesni plin. Pomembno za lokalno okolje je to, da smo ustvarili nova delovna mesta in da strošek za energent (lesni sekanci) ostaja doma. Poleg tega velja omeniti tudi to, da je smo Sprejeli občinski prostorski načrt (OPN) in omogočili nekatere zasebne investicije.

 

Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se soočali?

Največje ovire so bile pravzaprav na področju sprejemanj OPNja, saj se tu pojavi veliko nosilcev urejanja prostora na nivoju države, kar zahteva ogromno časa in potrpljenja.

Nasploh so naše izkušnje takšne, da projekte, v katerih se odločamo na lokalnem nivoju, speljemo hitro in učinkovito, kjer pa je nujno sodelovanje državnih inštitucij, se navadno zapleta in razpleta mesece in mesece …

 

Katere so sicer največje priložnosti za nadaljnji razvoj občine?

Velik potencial je nadaljnji razvoj projektov na področju turizma, saj je Dežela kozolcev odlična platforma za oblikovanje novih vsebin po celi Mirnski dolini. Velik izziv prihodnjega mandata pa je celovita ureditev trga v Šentrupertu. V ta projekt bo usmerjeno tudi večino časa in denarja. Kar zadeva nova delovna mesta na področju gospodarstva, pa je velik potencial v lesno predelovalnem centru Šentrupert in samooskrbi s hrano (predvsem bodoči steklenjaki na Dobu).

 

alojzij kastelic
(Foto: Občina Trebnje)

Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje:

Na katerih področjih je občina v zadnjem mandatu najbolj napredovala?

ajbolj napredovali na področju vodooskrbe in urejanja kanalizacijskega sistema. Prebivalcem smo zagotovili kakovostno pitno vodo ter nove vire, kot sta Bratnica in vrtina na Krtini. Ob tem smo postavili kanalizacijske sisteme v Velikem Gabru, na Studencu in v Dolenji Nemški vasi, trenutno urejamo sitem na Čatežu. Zadovoljni smo tudi z napredkom na cestnem področju, saj smo tukajšnje ceste po zaključeni gradnji avtoceste v veliki meri obnovili.

Velikanski premik smo dosegli na področju družbenih dejavnostih. Za sabo imamo gradnjo telovadnic v Dolenji Nemški vasi in v Dobrniču, izgradnjo vrtca, veliko smo vložili tudi v trebanjsko šolo in energetsko sanacijo Šentlovrenca. V prihodnje nameravano urejati še šolo v Velikem Gabru, prav tako smo pristopili k reševanju prostorskih težav na osnovni šoli Trebnje, kupujemo namreč prostore kmetijske zadruge, kamor bi preselili glasbeno šolo. Začenjamo tudi investicijo energetske sanacije telovadnice v Trebnjem.

Menim pa, da je bil največji napredek v zadnjih letih spremenjen sistem financiranja krajevnih skupnosti. Občina jim namreč letno namenja približno 1,5 milijona evrov in tako smo z decentraliziranim razvojem omogočili napredek tudi na podeželju.

 

Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se soočali?

Ovira je vedno država. V letu 2007/08 je bila državna administracija sorazmerno dostopna, hitro se je odreagiralo, ko je nastopila kriza, pa se je strah uradnikov zelo povečal. Prav zdaj smo v situaciji, ko imamo pogodbe in sklepe, a kljub temu ne pride do njihove izvršitve, ker je država zaradi stanja javnih financ zadržala izvedbo. Na drugi strani pa ni v postopku naredila nič, saj bi na primer lahko rekli, toliko nimamo, imamo pa toliko, se pravi bi lahko ta znesek zmanjšani in zadeve bi lahko šle naprej. Te ovire tako kažejo na neučinkovitost javne uprave v državnih službah, na njeno nedostopnost. Včasih sem počakal teden dni in smo se z ministrom ali sekretarjem srečali ter se pogovorili, to je takrat tudi veljalo. Zdaj pa so praktično ta vrata zaprta za kakršne koli pogovore.

Ovire so tudi nelogičnosti, ki jih je državna administracija sproducirala in jih je nemogoče reševati, saj ne pridemo do pogovorov. Tako je denimo na področju čiščenja odpadnih voda, kjer so predpisali, kako naj bi se to v prihodnje urejalo: v Dobrniču niso predvideli javne kanalizacije, medtem ko naj bi bila ta v Šahovcu. Te nelogičnosti bi želeli odpraviti, kanalizacijski sitem bi bilo namreč morali urediti tam, kjer imamo tudi razvojne programe, kjer je središče nekega področja, tam bi morala biti čistilna naprava, medtem ko bi moralo biti čiščenje odpadnih voda v manjših krajih, čeprav so nekoliko bolj zgoščeni, rešeno z malimi čistilnimi napravami po letu 2024. Tako da bi si želel aktivno vlogo državnih uradnikov, pa kaže, da kmalu do tega verjetno ne bo prišlo.

 

Katere so sicer največje priložnosti za nadaljnji razvoj občine?

Če se bomo v doglednem času izkopali iz krize, imamo precejšno gospodarsko priložnost. Imamo namreč obvozno cesto (nekdanjo H1) in prostorsko opredeljen kar precejšen del industrijske cone pod Vino Gorico, navezujemo tudi stike z nemško gospodarsko zbornico, da bi privabili kakovostne investitorje, kajti Trebnje potrebuje delovna mesta.

Druga velika priložnost je področje turizma, kjer skupaj z ostalimi slovenskimi občinami snujemo postajališča za avtodome. Naša priložnost so tudi odpadki. Okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče Globoko imamo namreč za 10 let, uredili smo tudi odnose z okoliškimi prebivalci.

Ne nazadnje pa je priložnost tudi doseganje energetske neodvisnosti, saj je občina 60% pokrita z gozdovi, kar bi veljalo izkoristiti. V Trebnje bi tako vpeljali daljinsko ogrevanje, v prvi fazi vsaj za javne zgradbe, prihodnje leto bi lahko začeli investicijo izvajati v strogem centru mesta, seveda pa bo treba k zamenjavi energentov spodbujati tudi občane.

 

J.S.