Občina Krško nam je povedala več o njihovih Romih – občani prestrašeni, kritično tudi do države
KRŠKO – Prejeli smo odziv iz Mestne občine Krško, kjer so se jasno opredelili do vprašanj o romski problematiki. Opozorili so na specifične težave, s katerimi se občina sooča, in poudarili, da trenutni ukrepi niso dovolj za reševanje kompleksnih izzivov. Njihov odgovor razkriva, da je problematika vse prej kot enoznačna, saj se prepleta s socialnimi, varnostnimi in ekonomskimi izzivi.
Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” – nuja ali samo še ena lepa ideja?
Na naše vprašanje, ali je projekt “Skupaj proti anticiganizmu” prava pot za izboljšanje odnosov med Romi in večinskim prebivalstvom, so nam iz občine odgovorili, da gre za pomemben korak. A hkrati opozarjajo – ozaveščanje je le del rešitve. Čeprav se na papirju vse zdi smiselno in lepo urejeno, realnost pogosto pokaže drugačno sliko.
“Gradnja spoštovanja je nujna, toda kaj pomaga medsebojno spoštovanje, če so ljudje prestrašeni zaradi kriminala ali vandalizma?” so zapisali v odgovoru. Občani, ki so se v preteklosti pritoževali zaradi streljanja in ustrahovanja, težko sprejmejo zgolj teoretične rešitve. Pravijo, da je občutek varnosti osnova za sobivanje, in dokler tega ne bo, bo vsak projekt deloval pomanjkljivo.
Opozorili so tudi, da bi morala država nameniti več sredstev in pozornosti varnostnim ukrepom. Integracija je pomembna, a brez urejenih osnovnih pogojev – kdo bo sodeloval?
Varnostni izzivi – problem Romov ali problem sistema?
Krško, nekoč mirna regija, danes vse pogosteje sooča prebivalce z dogodki, ki spominjajo na zgodbe iz kriminalnih kronik. Na naše vprašanje, s kakšnimi težavami se soočajo, so iz občine odkrito izpostavili: streljanje, tatvine, nadlegovanje in celo grožnje. Če bi to slišali nekje v kakšnem trilerju, bi morda le skomignili, toda za prebivalce teh krajev so to vsakodnevne skrbi.
Občani so v preteklosti poročali, da nekatere družine na robu zakonodaje ustrahujejo sosede in ustvarjajo občutek negotovosti. Mestna občina sicer poudarja, da poskuša reševati situacijo s programi integracije, vendar priznavajo: težava je presegla lokalno raven. “Potrebno je sodelovanje z državnimi institucijami – občina sama tega bremena ne more nositi,” so poudarili.
Je to kritika sistema? Brez dvoma. Je pa tudi opomnik, da zgolj kazanje s prstom na romsko skupnost ne bo rešilo težav. Varnostni problemi namreč pogosto kažejo na pomanjkljivosti v pravosodju, policiji in podpornih storitvah.
Socialna vključenost – mit ali realnost?
Mestna občina Krško je odprto spregovorila tudi o nepripravljenosti za vključevanje v izobraževalne in zaposlitvene programe. Po njihovem mnenju ta težava močno otežuje dolgotrajne izboljšave. Ne le, da nekateri Romi zavračajo ponujene možnosti, to povečuje odvisnost od socialnih transferjev, kar povzroča dodatno breme za občinski in državni proračun.
“Imamo primere, kjer so bili posameznikom ponujeni programi izobraževanja, a brez uspeha – bodisi zaradi nepripravljenosti bodisi zaradi nezaupanja,” so zapisali. Dodali so, da trenutni pristopi očitno niso prilagojeni specifičnim potrebam in težavam romske skupnosti.
Je to res presenetljivo? Če pomislimo, kako kompleksna je vključitev ljudi, ki so stoletja živeli na robu družbe, postane jasno, da “eden za vse” pristop ne more delovati.
Kaj bi morala storiti država?
Občina se ni zadržala pri opozarjanju na vlogo države. Večkrat so izpostavili, da bi morala država zagotoviti jasne kazalnike uspešnosti in usmeriti občine pri iskanju najboljših rešitev.
“Država bi morala vzpostaviti sistem rednega spremljanja ukrepov in omogočiti primerjavo med različnimi občinami. Trenutno pogosto delujemo prepuščeni sami sebi,” so še dodali. Ta pomanjkljiva koordinacija ne vodi le v razdrobljenost ukrepov, temveč tudi v zapravljanje sredstev za neučinkovite programe.
Zakaj bi to moralo zanimati vse nas?
Romska problematika ni le težava Krškega. Je del širšega vprašanja, kako kot družba ravnamo z ranljivimi skupinami in kako najdemo ravnotežje med pravicami manjšin ter varnostjo večinskega prebivalstva. Zgodba Krškega je ogledalo za vse Slovenijo – koliko časa bomo še potrebovali, da bomo našli rešitve, ki bodo delovale?
Lokalni prebivalci, ki vsakodnevno živijo s temi izzivi, bodo verjetno potrdili, da je problematika veliko bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Kot so zapisali v občini, “gre za iskanje ravnovesja – med pravicami, odgovornostmi in varnostjo. Brez tega ni trajnih rešitev.”
Vir: Mestna občina Krško (odgovori na vprašanja uredništva Nadlani.si).
Napisal: N. Z.
Več na to temo si lahko preberete še v drugih naših člankih:
Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali
To je Rom Đani: marljiv, delaven, zaposlen na Komunali Novo mesto, dela dve službi! Zgled za vse!
Dodajamo odgovore občine Krško na naša vprašanja:
- Ali menite, da je projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki krepi pravice Romov, smiselna in učinkovita rešitev za izboljšanje odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom? Ali bi bila po vašem mnenju sredstva bolje porabljena za kakšne druge ukrepe?
“Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” ima zagotovo pomembno vlogo pri ozaveščanju o enakopravnosti in spodbujanju medsebojnega spoštovanja. Gradnja dobrih odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom je ključna za sobivanje in dolgoročne rešitve. Vendar pa je ob tem treba jasno nasloviti tudi težave, s katerimi se soočajo prebivalci na terenu, zlasti na področju kriminala, vandalizma in ustrahovanja, ki so jih večkrat izpostavili prebivalci občine. Država bi morala temu vprašanju nameniti več pozornosti in sredstva usmeriti tudi v učinkovite varnostne ukrepe, ki bi zagotovili občutek varnosti za vse. Le z uravnoteženim pristopom, ki združuje ozaveščanje, integracijo in konkretne ukrepe za reševanje vsakodnevnih izzivov, lahko dosežemo trajne in pravične rešitve.”
- S katerimi konkretnimi težavami (če te obstajajo), povezanimi z romsko skupnostjo, se občina sooča? Kako te težave vplivajo na življenje drugih prebivalcev v občini?
“Na območju Mestne občine Krško v zadnjem obdobju zaznavamo predvsem težave, ki so varnostne narave. Med najbolj zaskrbljujočimi primeri so bili nedavno prijavljeni primer streljanja, več tatvin in situacije, v katerih občani poročajo o ustrahovanju, nadlegovanju in grožnjah. Takšne okoliščine ustvarjajo občutek negotovosti in neposredno vplivajo na kakovost življenja drugih prebivalcev. Poleg varnostnih izzivov se soočamo tudi z nepripravljenostjo za vključevanje v izobraževalne in zaposlitvene programe. To ovira dolgoročne možnosti za izboljšanje razmer, saj se posledično povečuje odvisnost od socialnih transferjev, kar dodatno obremenjuje občinske in državne vire. Neurejeni odnosi in pomanjkanje vključevanja otežujejo medsebojno razumevanje ter prispevajo k socialnim napetostim. Občina se trudi iskati rešitve na lokalni ravni z različnimi programi in ukrepi, vendar poudarjamo, da je za dolgoročne spremembe ključno tesnejše sodelovanje z državnimi institucijami. Potrebni so celoviti ukrepi, ki bodo naslovili tako varnostne kot socialne izzive, in to na način, ki bo zagotovil občutek varnosti za vse prebivalce ter spodbujal boljše možnosti za integracijo in sobivanje.”
- Ali ocenjujete, da trenutni ukrepi, ki jih izvajate za integracijo in podporo romski skupnosti, prinašajo vidne rezultate? Kateri ukrepi so uspešni bolj, kateri manj?
“Vprašanje o učinkovitosti ukrepov za integracijo in podporo romski skupnosti je precej kompleksen in zahteva obravnavo različnih dejavnikov. Vidnost rezultatov lahko ocenjujemo na podlagi različnih kriterijev, kot so izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do izobraževanja, zaposlitvenih možnosti, socialne vključenosti ter zmanjšanje diskriminacije. Je pa potrebno poudariti, da je država tista, ki bi morala usmeriti lokalne skupnosti, kaj so tisti ukrepi, ki bodo najbolj učinkoviti. Želimo si jasno definirane kazalnike uspešnosti in redno zbiraje enakih podatkov vseh vpletenih, ki sobivamo z romsko problematiko, da bi natančneje ugotovili, kateri ukrepi delujejo. Če ni vidnih rezultatov se morajo strategije prilagoditi ali pa je potrebno uvesti nove prakse, ki bolje ustrezajo specifičnim potrebam romske skupnosti. Namen, ki ga občina zasleduje pri vsakem ukrepu v smeri integracije in podpore romski skupnosti je vedno isti – izboljšanje socialno-ekonomski položaj Romov, predvsem pa spodbuditi njihovo aktivno sodelovanje v družbi.”
