Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”
Anticiganizem kot izgovor ali resen problem? Kritika na račun vladnega projekta – Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili vprašanja, saj nas je zanimalo njihovo mnenje glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”; spodaj podajamo povzetek njihovega razmišljanja, ki so ga zaupali našemu uredništvu
NOVO MESTO – Projekt Skupaj proti anticiganizmu, ki ga izvaja državni Urad za narodnosti, je požel val kritik iz lokalnih skupnosti, predvsem Mestne občine Novo mesto. Po mnenju občine gre za “negospodarno porabo javnega denarja”, saj projekt ne rešuje realnih problemov, s katerimi se soočajo Romi in širša lokalna skupnost. V nadaljevanju razkrivamo podrobnosti kritike ter razpravljamo o tem, zakaj projekt vzbuja toliko vprašanj in dvomov.
Brez vključevanja lokalnih skupnosti – kje je smisel?
Mestna občina Novo mesto se ostro sprašuje, kako lahko državni projekt, ki naj bi bil namenjen izboljšanju položaja romske skupnosti, poteka brez sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Občina poudarja, da se vladni Urad za narodnosti že leta ni aktivno vključil v reševanje realnih problemov, kot sta neobiskovanje osnovnih šol ali visoka brezposelnost med Romi. “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” pravijo v občini. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da vladni urad, ki bi moral biti skrbnik Zakona o romski skupnosti, že vrsto let ni uspel izpeljati niti ene konkretne aktivnosti za izboljšanje položaja Romov.
Je projekt le krinka za porabo javnih sredstev?
Občina ne skriva svoje ostrine: projekt Skupaj proti anticiganizmu označuje za nepotreben in neučinkovit izgovor za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Po njihovem mnenju bi bilo denar bolje porabiti za sistemske ukrepe, ki bi dejansko rešili težave, kot so slabe bivalne razmere, nizka izobrazba in nezaposlenost v romskih naseljih. “Javnost upravičeno pričakuje konkretne rešitve, ne pa praznih projektov,” opozarjajo.
Pomanjkanje ukrepov na državni ravni
Ena izmed najmočnejših kritik leti na račun vlade, ki naj bi lani obljubila zakonodajne predloge za izboljšanje situacije, vendar teh ukrepov do danes ni uresničila. Lokalna skupnost opozarja, da problemi, kot so varnostne težave in socialna izključenost, ostajajo nerazrešeni, kljub povečanemu nadzoru policije. A kot pravi občina, gre za začasno rešitev – dolgoročno bodo potrebni ustrezni zakoni in sistemske rešitve.
Realna slika: Številke, ki šokirajo
Izpostavljene številke kažejo resnično stanje v Mestni občini Novo mesto, kjer živi približno 1300 Romov. Od tega jih je zaposlenih le 1-2 %, vrtec obiskuje manj kot 30 otrok, osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa obiskuje zgolj 7 Romov. Kljub ukrepom, kot so brezplačen prevoz, štipendije in učna pomoč, rezultati ostajajo močno nezadovoljivi.
Podatki dodatno razkrivajo, da gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo 15 % vseh intervencij v občini. Povprečno morajo gasilci posredovati vsak peti dan. Ta podatek odpira pomembna vprašanja o varnosti in obremenitvi javnih storitev.
Ukrepi lokalne skupnosti – so dovolj?
Mestna občina Novo mesto kljub vsemu izvaja več ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti. Med njimi so:
- urejanje bivalnih razmer in prostorske problematike naselij,
- zagotavljanje brezplačnega prevoza otrok do šole,
- podpora nevladnim organizacijam za usposabljanje in izobraževanje,
- sodelovanje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto pri projektih, kot sta Večnamenski Romski center in Osnovna šola za odrasle.
Kljub tem prizadevanjem pa občina priznava, da so rezultati le delno zadovoljivi. Brez sistemskih sprememb in boljšega sodelovanja na državni ravni bo napredek omejen.
Je kaznovalna politika pravična?
Občina izpostavlja še en pereč problem – neučinkovitost kaznovalne politike. Prekrškovne globe pri prejemnikih socialnih transferjev je skoraj nemogoče izterjati, kar dodatno prispeva k občutku, da sistem ne deluje enako za vse. Ta problem bi moral biti eden izmed ključnih, ki jih naslavlja vlada, vendar ostaja spregledan.
Kaj pravzaprav pomeni anticiganizem?
V javnosti se pogosto zastavlja vprašanje, kaj sploh pomeni izraz “anticiganizem”. Občina poudarja, da na vladni ravni ni bilo nikoli predstavljenih konkretnih primerov dejanj, ki bi jih lahko opredelili kot anticiganizem, niti poročil o njegovih žrtvah. To še dodatno krepi občutek, da je projekt bolj politično motiviran kot dejansko uporaben.
Kako naprej?
Kritika Mestne občine Novo mesto odpira ključna vprašanja o učinkovitosti projektov, ki naj bi reševali romsko problematiko. Je mogoče sredstva bolje usmeriti? Bi morala država več pozornosti nameniti sodelovanju z lokalnimi skupnostmi? Eno je jasno: trenutni pristopi ne prinašajo želenih rezultatov, kar kažejo tudi številke.
Občina poziva h konkretni akciji – sistemskim spremembam, boljšemu izvajanju zakonov in bolj premišljenemu načrtovanju projektov. Le tako bo mogoče zagotoviti dolgoročne rešitve za težave, ki prizadevajo tako romske skupnosti kot širšo družbo.
Vir: Mestna občina Novo mesto
Napisal: N. Z.
Dodajamo odgovor Mestne občine Novo mesto, na katero smo naslovili vprašanja glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”:
“Projekt Skupaj proti anticiganizmu izvaja državni Urad za narodnosti brez sodelovanja lokalnih skupnosti. Iz obravnavanja romske problematike na ravni vladne delovne skupine ni bilo nikoli poročil o dejanjih, ki bi jih lahko okarakterizirali kot »anticiganizem«, še manj pa o žrtvah le tega. Še bolj čudi, da vladni Urad za narodnosti, ki je skrbnik izvajanja Zakona o romski skupnosti, ni v zadnjih letih uspel izvesti niti ene aktivnosti za reševanje romske problematike, kot so neobiskovanje osnovne šole in dolgotrajna brezposelnost velike večine prebivalcev romskih naselij v JV Sloveniji in v Posavju. V tem smislu lahko navedeni projekt razumemo kot negospodarno porabo javnega denarja.
Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, Kočevsko-ribniškem in Posavskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje. K temu se je lani zavezala tudi vladna koalicija, ko je po zavrnitvi predlogov spremembe zakonodaje, ki so jih podali župani enajstih občin, obljubila, da bo pripravila svoje predloge. Obljube do danes ni uresničila, problematika s številnimi negativnimi učinki še vedno ostaja, javnost pa upravičeno pričakuje zagotovitev izboljšanja varnosti. Policija je sicer v našem okolju povečala svojo prisotnost, kar gre za kratkoročno rešitev, na dolgi rok pa bo potrebno zagotoviti ustrezne sistemske ukrepe in podati tudi ustrezne in učinkovite zakonske rešitve.
Za izboljšanje razmer romske skupnosti izvajamo ukrepe, kot so:
- urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti ter vplivnih območij romskih naselij (prostorsko in komunalno urejena vsa naselja),
- vzgoja in izobraževanje, dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in štipendijske skupnosti (financiranje romskih koordinatorjev na osnovnih šolah in nudenje učne pomoči za učence Rome, zagotovitev vrtca v največjem naselju, spodbujanje vključitve Romov v vrtce večinskega prebivalstva),
- prevoz romskih učencev do osnovnih šol,
- financiranje zaposlitve sodelavca za koordinacijo priprave in izvajanje ukrepov na ravni občine,
- podpora nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju izobraževanja, usposabljanja in vzgoje Romov (prostorski pogoji, delavci in finančna podpora za izvajanje programov v treh največjih romskih naseljih),
- spodbujanje zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti (MONM na področju zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti sodeluje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto; v sklopu tega podpira programe za motiviranje Romov za večje vključevanje v izobraževanje in za usposabljanje za življenje, projekt Večnamenski Romski center Novo mesto, Osnovno šolo za odrasle in projekt Socialna aktivacija),
- podpora društvom, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti,
- vključevanje romske participacije v organe lokalne samouprave.
Izvajanje zgornjih ukrepov romskim skupnostim ponuja oprijemljivo priložnost za izboljšanje njihovega položaja (npr. s pridobitvijo izobrazbe z obiskovanjem osnovne šole ali s poklicnim izobraževanjem), vendar so rezultati ukrepov le v določeni meri zadovoljivi. Slabo stanje na področju socialne problematike tako kljub ukrepom potrjujeta podatka o majhnem deležu zaposlenih Romov in Romov, ki obiskujejo obvezno osnovno šolo. Izmed približno 1300 Romov v Mestni občini Novo mesto jih je zaposlenih 1-2 odstotka, v lanskem šolskem letu je vrtec obiskovalo do 30 Romov, od zakonsko šoloobveznih otrok jih je bilo odsotnih iz šole skoraj petina, srednjo šolo pa je obiskovalo zgolj 7 Romov. Ravno z nagovarjanjem problema neprisotnosti pri osnovnošolskem pouku bi lahko začeli težave aktivno in dolgoročno reševati, hkrati pa bi se bilo potrebno soočiti tudi z neuspešno socialno in neenakopravno kaznovalno politiko, ki se kaže v nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev. Glede izzivov, s katerimi se soočamo, so zgovorni tudi podatki o gasilskih intervencijah v romskih naseljih, ki v naši občini predstavljajo 15 odstotkov vseh intervencij, povprečno morajo gasilci v naseljih posredovati vsak peti dan (v lanskem letu 67 intervencij).”
O vsebini na to temo smo pisali v teh člankih, kjer lahko preberete več:
Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali
Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)
Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …
