Burni odziv Janeza Janše na seznam dobitnikov javnih stanovanj: “To je sramota! (FOTO)
Objava dobitnikov javnih najemnih stanovanj v Ljubljani je znova sprožila vprašanja o pravičnosti in kriterijih. So do stanovanja prišli tisti, ki res potrebujejo pomoč — ali tisti, ki sistem bolje poznajo?
Ko je ljubljanski stanovanjski sklad objavil seznam novih najemnikov, so se na družbenih omrežjih takoj pojavili komentarji. “Koliko od teh ljudi je dejansko prispevalo v proračun, iz katerega so stanovanja financirana?” se sprašujejo mnogi. In še bolj neposredno: Kakšne možnosti ima povprečen delavec, ki davke plačuje že desetletja, da dobi javno stanovanje?
Davkoplačevalci in sistem, ki naj bi pomagal vsem
Primer “Toneta Korena iz Bele krajine”, kot ga simbolično navaja Janez Janša, ni redek. Gre za človeka, ki že 20 let redno plačuje prispevke in davke, a na razpisu za javno stanovanje skoraj nima možnosti.
Zakaj? Ker sistem dodeljevanja stanovanj temelji na socialnih merilih – ne na tem, koliko si prispeval, ampak koliko malo imaš. To je načelno pravično, toda za tiste, ki delajo, a si lastnega doma kljub temu ne morejo privoščiti, deluje krivično.
Pravičnost med pravili in realnostjo
Stanovanjska politika v Sloveniji želi pomagati najbolj ranljivim, a pri tem pogosto spregleda “tiho sredino” – ljudi, ki ne spadajo med socialno ogrožene, a kljub rednim dohodkom ne zmorejo tržnih najemnin.
Na to že več let opozarjajo ekonomisti in sindikati. Po njihovih besedah bi bilo treba sistem nadgraditi tako, da bi zajel tudi delovno aktivne posameznike z nizkimi dohodki, ki zdaj na razpisih ne pridejo niti blizu.
Stanovanjski sklad med očitki in realnostjo
Na Stanovanjskem skladu MOL poudarjajo, da razpisi potekajo skladno z zakonodajo in da je zanimanje za javna stanovanja izjemno veliko. “V Ljubljani je povpraševanje več kot desetkrat večje od ponudbe,” pravijo.
To pomeni, da kljub vsem prizadevanjem marsikdo ostane brez doma — ne zato, ker ni dovolj plačeval, ampak ker je sistem preprosto premajhen za potrebe sodobne družbe.

Kaj pa pravičnost?
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a težko:
Ali bi morali pri dodeljevanju javnih stanovanj upoštevati tudi, koliko posameznik ali njegova družina prispevata v proračun?
Ali naj država ohrani strogo socialni model – ali pa uvede tudi “zaslužno komponento”?
Dokler odgovor ne bo jasen, bo Tone Koren iz Bele krajine ostal simbol številnih Slovencev, ki redno delajo, plačujejo davke, a ostajajo – brez strehe nad glavo.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X