Objavljena je velika raziskava korupcije v svetu, izpostavljen zgodovinski padec Slovenije
Transparency International je objavil letno poročilo o indeksu zaznave korupcije, ki Evropsko unijo uvršča med najboljše regije na svetu s povprečno oceno 66 točk. Indeks zaznave korupcije je bil uveden leta 1995. Od takrat je vodilni svetovni kazalnik korupcije v javnem sektorju v državah po vsem svetu. Leta 2012 je Transparency International revidirala svojo metodologijo za primerjavo rezultatov iz leta v leto. Države so razvrščene od 0 do 100. 0 predstavlja močno korupcijo, 100 pa znak izjemno nizke korupcije.
La Cour pénale internationale (CPI) spremlja dojemanje korupcije v javnem sektorju med strokovnjaki in predstavniki podjetij. Uporablja trinajst neodvisnih virov podatkov, vključno s tistimi iz Svetovne banke in Svetovnega gospodarskega foruma. Po Indeksu zaznave korupcije so leta 2021 bile najbolj transparentne države Danska, Finska in Nova Zelandija z 88 točkami, sledijo Norveška (85), Singapur (85), Švedska (85), Švica (84), Nizozemska (82). ), Luksemburg (81) in Nemčija (80). Najbolj korumpirane države na svetu so po indeksu Južni Sudan z 11 točkami, Sirija in Somalija s 13 točkami, Venezuela s 14 točkami ter Jemen, Severna Koreja in Afganistan s 16 točkami.
Slovenija ima zgodovinski padec
Transparency International je v letošnjem Indeksu (žal) izpostavil Slovenijo, ki je padla na zgodovinsko nizko število točk (57), a še jih ima precej več kot soseda Hrvaška (47). Naša država je od lani izgubila 3 točke, kot razlogi se navaja pritiske na neodvisne nadzorne organe, ogrožanja svobode zbiranja in napadi na javne medije. Bosna in Hercegovina je s 35 točkami na 110. mestu, Srbija pa na 96. mestu z 38 točkami. Črna gora ima 46 točk, Severna Makedonija pa 39 točk.
Kaj se dogaja po svetu?
Svetovno povprečje ostaja nespremenjeno že deseto leto zapored in znaša 43 od možnih 100 točk. 131 držav v zadnjem desetletju ni doseglo pomembnega napredka v boju proti korupciji. Dve tretjini držav imata oceno pod 50, kar kaže na resne težave s korupcijo, medtem ko ima 27 držav najnižjo oceno doslej, je zapisano v poročilu.

»Ker protikorupcijska prizadevanja po svetu stagnirajo, so na udaru tudi človekove pravice in demokracija. To ni naključje. Naša zadnja analiza kaže, da je zaščita človekovih pravic ključnega pomena za boj proti korupciji: države z dobro zaščitenimi državljanskimi svoboščinami imajo na splošno več točk.” , medtem ko imajo države, ki kršijo državljanske svoboščine, običajno nižje ocene.
»Čeprav ima korupcija zelo različne oblike od države do države, letošnji rezultati kažejo, da so vse regije sveta v mirovanju, ko gre za boj proti korupciji v javnem sektorju,« so zapisali med drugim. »Države Zahodne Evrope in Evropske unije se še naprej borijo proti preglednosti in odgovornosti pri svojem odzivu na pandemijo koronavirusa. V delih azijsko-pacifiške regije, Amerike, vzhodne Evrope in srednje Azije povečanje osnovnih državljanskih svoboščin omogoča, da korupcija ostane nekontrolirana, tudi zgodovinsko napredne države kažejo znake upadanja. Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki interesi nekaj močnih ljudi še naprej prevladujejo v politični in zasebni sferi, omejitve državljanskih in političnih svoboščin pa preprečujejo kakršen koli pomemben napredek. V podsaharski Afriki oboroženi spopadi, nasilni prehodi oblasti in naraščajoče teroristične grožnje v kombinaciji s slabim izvajanjem protikorupcijskih ukrepov državljanom jemljejo njihove osnovne pravice,« zaključuje Transparency International.
N. D.; Foto: Transparency International