Odpravnina ob odpovedi: izračun, ki pokaže, koliko vam pripada
Ko delavec prejme odpoved, je med prvimi vprašanji pogosto prav to, koliko odpravnine mu pripada. Odgovor ni enak za vse, saj je višina odvisna predvsem od razloga odpovedi, osnove za izračun in števila let dela pri istem delodajalcu. Pri napačnem izračunu lahko hitro nastane razlika več sto ali celo več tisoč evrov.
Odpravnina ob odpovedi izračun – najprej preverite razlog odpovedi
Preden vzamete kalkulator, morate najprej pogledati, zakaj vam delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec odpravnino izplačati delavcu, če mu redno odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Poslovni razlog je lahko povezan z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi ali podobnimi spremembami pri delodajalcu, zaradi katerih dela pod pogoji iz obstoječe pogodbe ne potrebuje več. Razlog nesposobnosti pa se nanaša na položaje, ko delavec ne dosega pričakovanih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela.
To pomeni, da vsaka odpoved še ne prinese avtomatične pravice do odpravnine. Če delavec sam poda običajno redno odpoved, mu odpravnina praviloma ne pripada. Enako velja pri sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, razen če je odpravnina posebej dogovorjena oziroma obstaja drug zakonski temelj, na primer odpravnina ob upokojitvi. Inšpektorat za delo opozarja, da sporazumno prenehanje praviloma pomeni tudi izgubo pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Kaj je osnova za izračun odpravnine?
Pri vprašanju odpravnina ob odpovedi izračun je naslednji korak določitev osnove. Po 108. členu ZDR-1 je osnova povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Portal SPOT pri praktični razlagi izračuna navaja povprečno mesečno bruto plačo.
Primer: če je imel delavec v zadnjih treh relevantnih mesecih bruto plače 1.700, 1.800 in 1.900 evrov, je njegova povprečna osnova 1.800 evrov. Teh 1.800 evrov še ni znesek odpravnine. Gre za osnovo, na katero se nato uporabi zakonsko določen delež glede na delovno dobo.
Pomembno je tudi, da ne gledate zgolj zadnje plačilne liste. Če je bila zadnja plača višja ali nižja od prejšnjih, je treba upoštevati zakonsko določeno trimesečno povprečje. Pri posebnostih, kot so daljša odsotnost, nadomestilo plače ali spremenljivi prejemki, je smiselno preveriti tudi konkreten obračun pri kadrovski oziroma računovodski službi.
Formula: koliko odpravnine pripada glede na delovno dobo?
Zakon določa tri razrede. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto in največ deset let, mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Če je zaposlen več kot deset in največ 20 let, mu pripada 1/4 osnove za vsako leto dela. Če je zaposlen več kot 20 let, pa mu pripada 1/3 osnove za vsako leto dela.
Formula je zato razmeroma preprosta:
osnova × zakonski delež × število let dela pri delodajalcu = odpravnina.
Ključna podrobnost je, da se pri prehodu v višji razred novi delež uporabi na vsa upoštevana leta, ne samo na leta nad mejo. Delavec z 12 leti dela pri delodajalcu tako ne računa prvih deset let po 1/5 in naslednjih dveh po 1/4. Ker je zaposlen več kot deset in največ 20 let, se pri izračunu uporabi 1/4 osnove za vsako leto.
Odpravnina ob odpovedi izračun pri 5 letih dela
Predpostavimo, da ima delavec povprečno mesečno bruto osnovo 1.500 evrov in je pri delodajalcu zaposlen pet let. Ker spada v prvi razred, uporabimo 1/5 osnove.
1.500 × 1/5 = 300 evrov.
300 × 5 let = 1.500 evrov.
Zakonsko izračunana odpravnina znaša 1.500 evrov.
Kaj pa po 10 letih?
Če je osnova 1.800 evrov in je delavec zaposlen natanko deset let, se še vedno uporabi 1/5 osnove.
1.800 × 1/5 = 360 evrov.
360 × 10 = 3.600 evrov.
Pri natanko desetih letih je torej rezultat 3.600 evrov. Šele ko je delavec zaposlen več kot deset let, preide v naslednji razred, kjer se uporablja 1/4 osnove.
Odpravnina ob odpovedi izračun pri 12 letih dela
Če znaša povprečna osnova 1.800 evrov, delavec pa je pri delodajalcu zaposlen 12 let, izračun poteka tako:
1.800 × 1/4 = 450 evrov.
450 × 12 = 5.400 evrov.
Odpravnina ob odpovedi izračun v tem primeru pokaže 5.400 evrov. Razlika v primerjavi z desetimi leti je precejšnja tudi zato, ker se po preseženi meji desetih let spremeni delež, ki se uporablja za vsako leto dela pri delodajalcu.
Primer pri 20 in več letih
Pri natanko 20 letih zaposlitve se uporablja še 1/4 osnove. Če je osnova 2.000 evrov, je izračun:
2.000 × 1/4 × 20 = 10.000 evrov.
Če pa ima delavec 25 let dela pri istem delodajalcu in enako osnovo 2.000 evrov, se uporablja 1/3 osnove:
2.000 × 1/3 × 25 = približno 16.666,67 evra.
Pri daljših zaposlitvah znesek zato lahko hitro postane visok, vendar zakon določa tudi zgornjo omejitev.
Kolikšna je najvišja odpravnina?
Po ZDR-1 višina odpravnine praviloma ne sme presegati desetkratnika osnove, uporabljene za izračun. Če je denimo osnova 2.000 evrov, je zakonska zgornja meja praviloma 20.000 evrov. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določa drugače, zato pri odpravnina ob odpovedi izračun ni vedno dovolj pogledati samo osnovne zakonske formule.
To je pomembno predvsem pri zaposlenih z zelo dolgo delovno dobo. Delavec z osnovo 2.000 evrov in 35 leti dela bi po formuli 1/3 dobil približno 23.333 evrov, vendar bi ob uporabi zakonske omejitve in brez drugačne ureditve v kolektivni pogodbi znesek znašal največ 20.000 evrov.
Ali šteje celotna delovna doba?
Ena najpogostejših napak je, da delavec v izračun vključi vsa leta svoje zaposlitvene kariere. Zakon pa govori o letih dela pri konkretnem delodajalcu. Če ste denimo deset let delali v enem podjetju in nato pet let pri sedanjem delodajalcu, pri običajnem izračunu odpravnine pri sedanjem delodajalcu ne morete preprosto sešteti vseh 15 let.
Obstaja pa pomembna izjema. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Če je prišlo do pravnega nasledstva, se lahko zato pri izračunu upošteva tudi prejšnje obdobje dela.
Kaj se zgodi, če vam ponudijo novo pogodbo?
Posebna previdnost je potrebna pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe. Če delodajalec zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti odpove staro pogodbo in hkrati ponudi novo pogodbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ima odločitev delavca neposreden vpliv na odpravnino.
Če delavec takšno ustrezno zaposlitev za nedoločen čas sprejme, nima pravice do odpravnine po 108. členu. Če ustrezno ponudbo za nedoločen čas zavrne in mu delovno razmerje preneha, prav tako nima pravice do odpravnine po 108. členu. Zato je pred odločitvijo pomembno preveriti, ali ponujeno delo dejansko izpolnjuje zakonske kriterije ustrezne zaposlitve.
Kdaj odpravnina praviloma ne pripada?
Klasični izračun po 108. členu ni namenjen vsakemu načinu prenehanja pogodbe. Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga delavec nima pravice do odpravnine po tej določbi. Prav tako je praviloma ni pri izredni odpovedi, ki jo zaradi kršitev poda delodajalec, niti pri običajni lastni redni odpovedi delavca.
Poseben položaj nastane, kadar delavec sam poda izredno odpoved zaradi zakonsko določenih kršitev na strani delodajalca in izpolni zahtevani postopek. V takem primeru mu pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga, zakon pa predvideva tudi odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Pogodba za določen čas ima drugačna pravila
Če se pogodba za določen čas samo izteče, ne uporabljamo avtomatično iste formule kot pri redni odpovedi iz poslovnega razloga. ZDR-1 za prenehanje pogodbe za določen čas določa posebno ureditev in tudi izjeme, ko odpravnina ne pripada. Zato je treba najprej ugotoviti, ali je pogodba dejansko odpovedana ali pa je samo potekel čas, za katerega je bila sklenjena.
Pri pogodbi za določen čas, sklenjeni za eno leto ali manj, zakon praviloma določa odpravnino v višini 1/5 osnove, če ne gre za eno od zakonskih izjem. Med izjemami so med drugim nekatera nadomeščanja začasno odsotnega delavca in določeno kratkotrajno sezonsko delo.
Najpogostejše napake pri izračunu odpravnine
Največ napačnih izračunov nastane zaradi napačne osnove, seštevanja celotne poklicne dobe, uporabe napačnega deleža in spregledane kolektivne pogodbe. Pogosta napaka je tudi, da delavec pri 12 letih uporabi 1/5 za prvih deset let in 1/4 samo za preostanek. Zakon razrede določa glede na skupno trajanje dela pri delodajalcu, zato je treba za konkreten odpravnina ob odpovedi izračun najprej pravilno določiti razred.
Pred podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja je potrebna še večja previdnost. Inšpektorat za delo opozarja, da pri takšnem prenehanju delavec praviloma nima zakonske pravice do odpravnine niti do denarnega nadomestila za brezposelnost. Če vam delodajalec ponudi sporazum namesto odpovedi, ga zato ne obravnavajte kot zgolj formalnost.
Odpravnina ob odpovedi izračun – kaj preveriti pred izplačilom?
Ko prejmete odpoved, najprej preverite razlog odpovedi, nato izračunajte povprečno osnovo zadnjih treh mesecev in ugotovite natančno število let dela pri delodajalcu ter njegovih pravnih prednikih. Nato uporabite ustrezen delež 1/5, 1/4 ali 1/3 in preverite še morebitno zgornjo mejo ter določbe kolektivne pogodbe. ZDR-1 določa, da mora biti odpravnina, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače, izplačana ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Če se vaš izračun bistveno razlikuje od zneska, ki ga je navedel delodajalec, zahtevajte pojasnilo obračuna. Pri večjih razlikah, nejasnem razlogu odpovedi ali zapletenem pravnem nasledstvu je smiselno poiskati strokovno pravno pomoč. Pri odpravnini lahko že ena napačno upoštevana številka pomeni veliko razliko, zato je natančen izračun pomemben še preden je delovno razmerje dokončno zaključeno.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
