Odpravnina: preverite, kdaj vam pripada in koliko lahko dobite

Odpravnina je pravica, ki jo mnogi delavci začnejo resno preverjati šele takrat, ko dobijo odpoved, se podjetje znajde v težavah ali se približujejo upokojitvi. A prav pri odpravnini lahko razlika v izračunu pomeni več sto ali celo več tisoč evrov.

Kaj je odpravnina in zakaj je tako pomembna?

Odpravnina je denarni znesek, ki ga mora delodajalec v določenih primerih izplačati delavcu ob prenehanju delovnega razmerja. Ne gre za nagrado, dobro voljo podjetja ali dodatek, ki bi bil odvisen samo od odločitve delodajalca. V številnih primerih gre za zakonsko določeno pravico delavca.

Najpogosteje se izplačilo ob prenehanju zaposlitve omenja ob odpovedi iz poslovnega razloga, ob odpovedi zaradi nesposobnosti, ob upokojitvi in pri nekaterih pogodbah za določen čas. Prav zato je pomembno, da delavec že ob prejemu odpovedi preveri, kaj mu pripada. Če tega ne stori, lahko hitro sprejme izračun, ki zanj ni najbolj ugoden.

Po Zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino, če mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Osnova za izračun je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Kdaj delavcu pripada odpravnina?

izplačilo ob prenehanju zaposlitve delavcu praviloma pripada, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To se lahko zgodi, če podjetje zmanjšuje število zaposlenih, zapira del dejavnosti, reorganizira delo ali določenega delovnega mesta ne potrebuje več.

Drugi pogost primer je odpoved iz razloga nesposobnosti. To pomeni, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov dela ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi v tem primeru je odpravnina praviloma pravica, ki je delodajalec ne sme kar prezreti.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Posebna pravila veljajo tudi pri upokojitvi. Če se delavec upokoji in izpolnjuje pogoje, mu lahko pripada odpravnina ob upokojitvi. Poleg tega se odpravnina pojavlja še pri pogodbah za določen čas, vendar ne v vseh primerih.

Kako se izračuna odpravnina?

Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti je ključna osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Če delavec v tem obdobju ni delal, se upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.

Višina nadomestila ob prenehanju dela je nato odvisna od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen pri delodajalcu. Če je bil zaposlen več kot eno leto do deset let, mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela. Če je bil zaposlen več kot deset do 20 let, mu pripada 1/4 osnove za vsako leto dela. Če je bil zaposlen več kot 20 let, mu pripada 1/3 osnove za vsako leto dela.

Pri tem je pomembno tudi, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. To je lahko zelo pomembno pri podjetjih, ki so se preoblikovala, združevala ali prenašala dejavnost na drugo pravno osebo.

Primer: odpravnina pri šestih letih dela

Predstavljajmo si delavca, ki je imel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo povprečno bruto plačo 1.300 evrov. Pri istem delodajalcu je bil zaposlen šest let.

Ker je bil zaposlen več kot eno leto in manj kot deset let, se uporabi formula 1/5 osnove za vsako leto dela.

1/5 od 1.300 evrov znaša 260 evrov. Ker je delavec pri delodajalcu delal šest let, znaša odpravnina 260 evrov krat šest. To pomeni, da bi mu pripadala odpravnina v višini 1.560 evrov bruto.

Tak primer jasno pokaže, zakaj je dobro poznati formulo. Če delavec ne preveri izračuna, morda sploh ne opazi, da mu je bil izplačan prenizek znesek.

Primer: odpravnina pri 15 letih dela

Drugi primer je delavec, ki je imel povprečno bruto plačo 1.600 evrov in je bil pri istem delodajalcu zaposlen 15 let. Ker gre za zaposlitev nad deset do 20 let, se uporabi 1/4 osnove za vsako leto dela.

1/4 od 1.600 evrov znaša 400 evrov. Če to pomnožimo s 15 leti, dobimo 6.000 evrov bruto odpravnine.

Razlika v primerjavi s krajšim obdobjem zaposlitve je očitna. Daljša delovna doba lahko pomeni precej višjo odpravnino, zato je pravilno štetje let zaposlitve zelo pomembno.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Primer: odpravnina pri 25 letih dela

Tretji primer je delavec, ki je imel povprečno bruto plačo 2.000 evrov in je bil pri istem delodajalcu zaposlen 25 let. Ker je bil zaposlen več kot 20 let, se uporabi 1/3 osnove za vsako leto dela.

1/3 od 2.000 evrov znaša približno 666,67 evra. Če ta znesek pomnožimo s 25 leti, znaša odpravnina približno 16.666,75 evra bruto.

Zakon določa tudi omejitev: višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. Pri tem primeru bi desetkratnik osnove znašal 20.000 evrov, zato izračunana odpravnina te omejitve ne preseže.

Odpravnina ob upokojitvi

Posebna pravica je odpravnina ob upokojitvi. Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi praviloma pripada odpravnina, če je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. ZDR-1 določa, da mu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

To pomeni, da se pri odpravnini ob upokojitvi primerjata dve možnosti. Če ima delavec nižjo plačo od povprečne plače v Sloveniji, je zanj praviloma ugodnejša odpravnina, vezana na slovensko povprečje. Če ima višjo plačo, je lahko zanj ugodnejši izračun po njegovih lastnih povprečnih plačah.

Če je imel delavec na primer povprečno plačo 1.500 evrov, bi dve njegovi plači znašali 3.000 evrov. Če pa bi bili dve povprečni plači v Sloveniji višji od tega zneska, bi bil zanj ugodnejši izračun po slovenskem povprečju.

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

Mnogi ne vedo, da lahko odpravnina pripada tudi pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Če pogodba za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ima delavec v določenih primerih pravico do odpravnine. Pri pogodbi, sklenjeni za eno leto ali manj, odpravnina znaša 1/5 osnove. Če je pogodba sklenjena za več kot eno leto, se ta znesek poveča za sorazmerni del za vsak mesec dela nad enim letom.

Primer: delavec je imel povprečno bruto plačo 1.200 evrov in pogodbo za določen čas za eno leto. 1/5 od 1.200 evrov znaša 240 evrov. To je osnovna odpravnina za pogodbo, sklenjeno za eno leto ali manj.

Če bi bila pogodba sklenjena za 18 mesecev, bi se osnovni znesek povečal še za sorazmerni del za šest mesecev nad enim letom. 1/12 od 240 evrov znaša 20 evrov. Šest mesecev pomeni dodatnih 120 evrov. Skupna odpravnina bi tako znašala 360 evrov bruto.

Kdaj odpravnina ne pripada?

Odpravnina ni avtomatična v vseh primerih prenehanja zaposlitve. Če delavec sam poda odpoved, mu odpravnina praviloma ne pripada. Prav tako mu običajno ne pripada pri sporazumnem prenehanju pogodbe, razen če se delavec in delodajalec posebej dogovorita drugače.

Pri pogodbi za določen čas odpravnina ne pripada v nekaterih izjemah. ZDR-1 med drugim določa, da delavec nima pravice do odpravnine, če je bila pogodba sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, za sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, za javna dela ali zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Pravice ni tudi v primeru, ko delavec in delodajalec nadaljujeta sodelovanje s pogodbo za nedoločen čas oziroma če delavec ne sprejme ustrezne ponujene zaposlitve za nedoločen čas.

Zato je pri vsaki odpovedi ali izteku pogodbe pomembno pogledati razlog prenehanja delovnega razmerja. Prav razlog je pogosto tisti, ki odloči, ali odpravnina pripada ali ne.

Kaj storiti, če delodajalec odpravnine ne izplača?

Če delodajalec odpravnine ne izplača, delavec ne bi smel ostati tiho. Najprej je smiselno preveriti odpoved, plačilne liste za zadnje tri mesece, pogodbo o zaposlitvi, morebitne anekse in kolektivno pogodbo dejavnosti. Nato lahko delavec od delodajalca zahteva pisno pojasnilo izračuna.

Če delodajalec odpravnine kljub temu ne izplača, je smiselno poiskati pomoč sindikata, pravnega strokovnjaka ali pristojnih institucij. Terjatve iz delovnega razmerja po ZDR-1 zastarajo v petih letih, vendar to ne pomeni, da je dobro čakati. Dlje kot delavec odlaša, težje je lahko zbirati dokumente in dokazovati okoliščine.

Zakaj je dobro preveriti vsak izračun?

Odpravnina je lahko pri nekaterih delavcih razmeroma nizka, pri drugih pa zelo visoka. Pri zaposlenih z dolgo delovno dobo lahko gre za zneske, ki pomembno vplivajo na finančno varnost po izgubi službe ali ob odhodu v pokoj.

Najpogostejše napake se zgodijo pri napačni osnovi, napačnem štetju let zaposlitve, neupoštevanju pravnega prednika delodajalca ali pri tem, da delavec sploh ne ve, da mu odpravnina pripada. Še posebej pozorni morajo biti delavci, ki so bili več let zaposleni pri istem podjetju, a se je podjetje vmes preimenovalo, preoblikovalo ali preneslo dejavnost.

Odpravnina je zato pravica, ki jo je treba preveriti takoj, ne šele takrat, ko je denar že izplačan. Če gre za odpoved iz poslovnega razloga, razlog nesposobnosti, upokojitev ali iztek pogodbe za določen čas, je prvo vprašanje vedno enako: ali mi odpravnina pripada in ali je pravilno izračunana?

Pripravil: I.M.

VIr: Facebook, YouTube