Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)
Pogovarjali smo se z znanim in vplivnim Romom, Jožekom Horvatom Mucem, o vladnem projektu “Skupaj proti anticiganizmu”
Ali davkoplačevalci vedo, kam gre njihov denar? Medtem ko se Jugovzhodna Slovenija sooča s perečimi težavami, povezanimi z romsko skupnostjo, vlada namenja davkoplačevalska sredstva za projekt “Skupaj proti anticiganizmu”. Ali je to res prava rešitev za konkretne težave lokalnih prebivalcev, ki že leta kličejo po varnostnih ukrepih? Nasprotniki pravijo, da so takšni projekti preprosto politično korektni manevri, ki ne naslavljajo realnosti na terenu. Kako učinkoviti so torej ti ukrepi in ali so res zasnovani v korist vseh? Jožek Horvat Muc je medtem opozoril na še en sporni vidik projekta: izraz anticiganizem, ki po njegovem mnenju spodkopava prizadevanja za enakopravnost. Horvat Muc zagovarja uporabo izraza antiromizem, saj se mu zdi “anticiganizem” neprimeren in žaljiv.
Svet romske skupnosti prav tako ni bil povabljen k zasnovi projekta, kar po Horvatovih besedah nasprotuje načelu “nič o Romih brez Romov.” Poleg tega poudarja, da kljub državnemu financiranju številni problemi ostajajo nerešeni, saj se občine iz Jugovzhodne regije na razpise pogosto sploh ne prijavljajo, kar še poglablja razlike. Na Dolenjskem prebivalce dodatno skrbijo kriminal in občutek negotovosti. Horvat Muc opozarja, da je strah pogosto povezan s pomanjkanjem razumevanja romske kulture in težavami, ki jih povzroča družbena izolacija Romov. Z vprašanji glede projekta smo se obrnili tudi na pristojne uradne organe, občine in policijsko upravo, a zaenkrat še molčijo.
Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …
Kdo je Jožek Horvat Muc? Je predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in aktivni zagovornik pravic Romov v Sloveniji. Z večletnim delom na področju izboljšanja položaja romske skupnosti se zavzema za enakopravnost in odpravo predsodkov. Horvat Muc verjame, da se težave rešujejo z dialogom in sodelovanjem, zato kritizira projekte, ki Romov ne vključujejo v odločanje. Kot dolgoletni zagovornik pravičnosti izpostavlja, da pomanjkanje komunikacije med Romi in večinsko družbo poglablja konflikte, namesto da bi jih reševalo.
Intervju z gospodom Jožekom Horvatom Mucem, predsednikom Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (celoten pogovor je transkripcija prostega govora, zato obstaja možnost slovničnih napak)
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam zdi projekt “Skupaj proti anticiganizmu” dobro zastavljen?
Jožek Horvat Muc: “Projekt se mi zdi dober s tega vidika, ker se lahko mladi Romi vključijo v to akcijo, kjer bi se opozorilo na antiromizem, ne anticiganizem. Anticiganizem ne obstaja.”
Na vprašanje, ali se mu beseda anticiganizem zdi sporna, je odgovoril: “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” in nadaljuje: “Mislim, da ima projekt dobre namene, ker lahko mladi na glas povejo, kaj si mislijo o antiromizmu. Torej vsi ti pojavi, ki so danes aktualni v slovenskem, morda tudi širšem prostoru, rabijo neko pozornost tudi s strani mlajše generacije. Ali bo ta pristop zmanjšal diskriminacijo? Mislim, da bo treba počakati, da se zadeva zaključi. Mislim, da bo to pravzaprav bolj sodilo k evalvaciji tega projekta.“
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Je bila romska skupnost povabljena k sodelovanju v projektu?
Jožek Horvat Muc: “Ali smo bili povabljeni k sodelovanju takrat, ko se je projekt delal, pripravljal in tudi ko je bil objavljen? Nismo bili povabljeni zraven, niti nismo bili obveščeni o tem. Je pa res, da me je potem kasneje, ko sem bil v kontaktu z v. d. direktorico Urada za narodnosti, me je pa tudi zaprosila, da če lahko promoviramo ta … Kako se reče ta projekt oziroma ta razpis?
Če je bil pri kreiranju projekta povabljen kdorkoli iz romske skupnosti, jaz tega ne vem. Kar se tiče Sveta romske skupnosti RS, nismo bili povabljeni zraven, smo se pa o tem kasneje pogovarjali za promocijo. Za to, da pač nekako mlade obveščamo o tem projektu, torej o tem razpisu.”
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam torej poimenovanje ‘anticiganizem’ zdi sporna?
Jožek Horvat Muc: “Jaz vedno govorim o antiromizmu. Tudi takrat, ko so državne inštitucije govorile o anticiganizmu, sem se jaz temu uprl in sem tudi vlado zaprosil, da poimenovanje spremeni iz anticiganizem v antiromizem, ker Romi uporabljamo antiromizem.”
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ste prejeli kakšen odziv vlade, zakaj so se odločili za takšno poimenovanje?
Gospod Jožek Horvat Muc: “Ne. Jaz sem to poslal, odziva pa nisem dobil.”
Novinarka pripomni: “Ste torej mnenja, da je to nekoliko kontradiktorno v smislu, da je projekt namenjen zmanjšanju diskriminacije, a je v samem poimenovanju (anticiganizem) diskriminatoren sam naziv do Romov?“
Jožek Horvat Muc: “Točno tako je, kot ste rekli. Zato se s tem izrazom ne morem strinjati. Glejte, eno stvar moramo razčistit. Ena stvar je namen projekta oziroma razpisa, za katerega mislim, da ima dobre namene in da bo evalvacija pokazala, kaj je izkupiček tega. Tega izraza pa jaz ne uporabljam in se z njim ne morem strinjati. Enostavno se ne morem strinjati, ker prav to, kar ste zdaj vi rekli tudi sam mislim, da po eni strani govorimo proti diskriminaciji, potem pa govorimo o ciganih. V Ustavi Republike Slovenije in pa tudi v Zakonu o Romih nikjer ni uporabljena beseda, ki bi govorila o Ciganih, ampak o Romih. Torej ne moremo mi mimo ustavnih besed ali pa zakonskih besed si izmisliti nekaj drugega. Če v Ustavi piše, da so Romi etnična skupnost. Če je zapisano, da obstaja zakon o romski skupnosti, potem ne moremo govoriti o borbi proti anticiganizmu, ker potem rušimo vso pravno formulo poimenovanja teh skupnosti. No, ampak da ne bom filozofiral, ker bi lahko kdo razumel, da sem proti temu projektu; to nisem, ampak sem proti temu izrazu.
Ampak hočem povedati še nekaj drugega. Veste, cel čas se govori v evropskem prostoru in pa tudi v slovenskem: “Nič o Romih brez Romov”. Ali se bo to tudi zdaj spremenilo, pa bo nekdo rekel “Nič o ciganih brez ciganov”? Glejte, in to vprašanje se pojavlja. Ampak ne pri tem projektu. Zdaj mimo tega govorim, kako dolgo bo ta rek veljal ne vem, se ga pa nihče ne drži. Torej o “Romih brez Romov,” to vsi radi govorijo. Kako pa se to sploh uresničuje? Ali to sploh obstaja v praksi? Mislim, da je zanimivo razmišljati o tem.
Torej če vas, gospa, spomnim; ne vem, če so koga drugega vključili v kakšni romski organizaciji, posameznike. Jaz to ne vem. Govorim samo v imenu Sveta romske skupnosti RS, ki ni bil vključen, ni bil povabljen, ni bil informiran, da se to pripravlja. Toliko o tem, kar se nas tiče, če je kdo drug bil povabljen, tega jaz ne vem.”
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Kakšen pa je vaš predlog za izboljšanje dialoga in sodelovanja med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom?
Jožek Horvat Muc: “Moderna doba kaže na to, da so takšni razpisi konec koncev potrebni, ker otroci in mladi so bolj navajeni na takšne oblike komuniciranja ali pa dajanja mnenj in stališč. Tudi prav, ampak tisto, kar jaz mislim, sta pa dve zadevi, ki sta zelo pomembni.
Prvo je to, da se vzpostavijo mehanizmi za medsebojna sodelovanja, kar pomeni, da je potrebno ta pozitiven dialog promovirati oziroma ga pač postaviti v prakso.
Po drugi strani pa je treba čim več osveščati na eni in drugi strani in o teh zadevah tudi jasno in glasno govoriti in povedati. Pa veste zakaj? Zaradi tega, ker včasih je tako, da nekdo s prstom kaže na celotno romsko skupnost. Saj temu ste zagotovo bili priča v zadnjem letu dni. Je bilo nekaj incidentov in so bili Romi označeni za kriminalce. Kar ni res. In vsi smo bili vrženi v isti koš, tako da, glejte, to nikamor ne pelje. Treba se je o teh stvareh pogovarjat. Treba je te stvari tudi dati na mizo. Treba se je o njih pogovarjati, ne samo poslušati.
Kaj bi morali narediti, kaj bi kdo moral z Romi narediti, se je slišal samo glas lokalnih predstavnikov. To pomeni županov, civilnih iniciativ, ne romskih in tako naprej. Nikjer ni bil predstavljen glas Romov. Tudi Rome je treba kdaj pa kdaj upoštevati, tudi njih je treba kdaj pa kdaj poslušati, spoštovati. To so stvari, ki potem odpravljajo konflikte, diskriminacijo in nestrpnost. Na takšen način smo to uredili v Prekmurju.
Če pogledate državni zbor pa vlado pa koalicijo pa opozicijo … Ali mislite, da smo mi, Romi, hujši od njih? Ma kaki!
Prepiri so vsepovsod. Nesoglasja so vsepovsod, ampak niso pa pri nas v Prekmurju tako močna, tako izstopajoča, kot je to v vzhodnem delu. Ampak tako kot sem povedal, tu obstaja pomanjkanje nekega dialoga. Še iz preteklosti obstaja pomanjkanje nekega razumevanja, potrebe po sodelovanju. Žal na jugovzhodnem delu tega ni. Lahko iz prve roke rečem, da res ni tega dialoga in verjamem, da se potem Romi čutijo mogoče malo zapostavljene.
S strani nikogar ni sprejemljivo, da hodijo okoli z orožjem. Glejte, to je tako, kot če bi bili na divjem zahodu pa vzameš pištolo, pa greš ven, pa ustreliš kogar hočeš. To ni sprejemljivo, pri nas obstajajo neka pravila, pa tudi varnostna pravila, režim in tako naprej. Tako da se tega moramo vsi držati, ne glede na to, ali si Rom ali nisi.
Ta strah na jugovzhodnem delu ni samo zaradi Romov, ampak tudi zaradi beguncev, zaradi prišlekov, zaradi drugačnih. Torej ni samo romska skupnost tista, katere je ljudi strah. Tudi drugih se bojijo. Tudi jaz bi se bal iti po ulici, če bi nekdo hodil tam z orožjem, kar je razumljivo. Ampak velikokrat se pa ljudje bojijo zato, ker ne poznajo nekoga, zaradi neznanja, nepoznavanja nekoga. Kar pomeni, da moraš malo tudi videti, kdo, kaj, kako. Pa če zdaj grem malo nazaj. Kakšne incidente povzročajo NE-Romi v slovenskem prostoru? Saj niso samo Romi tisti, ki povzročajo nemire.“
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ali po vašem mnenju vlada vlaga dovolj sredstev v varnostne ukrepe ali kakšne druge ukrepe, da bi bil dialog med lokalno in romsko skupnostjo boljši?
Jožek Horvat Muc: “Mislim, da v zadnjem času kar nekaj sredstev gre v različne namene odpravljanja težav romske skupnosti. Država namenja kar nekaj sredstev občinam za romsko skupnost za reševanje romske problematike na različnih področjih. Recimo, če govorimo za Novo mesto, bo za leto 2025 namenjenih 966.000 evrov. Celotna vrednost za VSE občine pa znaša 9.200.000 evrov.
Zagotovo je kakšen evro od celotnega zneska namenjen tudi za varnost. V policijski upravi so na primer zaposleni trije Romi kot policisti, kar pomeni, da je to tudi ena izmed oblik zagotavljanja varnosti, v smislu srečevanja med varnostnimi službami, Romi in lokalno skupnostjo. Očitno jim ni vseeno, kakšna bo varnost v nekem okolju. Tako da mislim, da se nekaj vseeno vlaga. Kakšni pa so zneski za posamezna področja – tega jaz žal ne vem. Kako to vpliva na določena okolja, ljudi, posameznike in celotno skupnost, bi morala o tem veliko več povedati lokalna romska skupnost in pa lokalna skupnost neke regije ali pa občine, karkoli že.”
- Vprašanje novinarke Nadlani.si: Menite, da trenutni ukrepi vlade v smislu tovrstnih razpisov prinašajo vidne rezultate? Vladne ukrepe ocenjujete kot uspešne?
Jožek Horvat Muc: “Sredstva, o katerih sva prej govorila, so namenjena občinam in se izvajajo na podlagi 20. člena o financiranju občin. To pomeni, da tu ne gre za razpise. Ta denar gre direktno občinam in to je to. Kar se pa tiče razpisov, pa obstaja nekaj razpisov, recimo na Ministrstvu za regionalni razvoj, kohezijo. Mislim, da neke aktivnosti že tečejo. Tu bodo sredstva namenjena komunalni infrastrukturi v romskih naseljih. Nanje se lahko prijavljajo samo občine, kar pomeni, da morajo imeti določene programe, načrte, akcijske načrte in na podlagi tega se bodo lahko prijavili. Mislim, da so takšni razpisi nujno potrebni, da se lahko urejajo romska naselja. Na žalost pa je tako, da se na te razpise večinoma prijavljajo občine iz Prekmurja, iz jugovzhodnega dela države pa se občine zelo malo prijavljajo.
Jugovzhodne občine imajo še rezerve, da okrepijo zavedanje, da morajo poskrbeti tudi za romske skupnosti v svoji občini.
Eno je obveznost in dolžnost vsakega občana in tudi romske skupnosti. Drugo pa so naloge, obveznosti občine. Glejte, vse občine imajo dolžnost skrbeti za svoje občane. Ali so črni, ali so beli, ali so Romi, Neromi, ali so Albanci ali so Srbi? Ni pomembno. So občani te občine in občina je tista, ki mora za svoje občane poskrbeti. In občine, kjer živijo Romi, imajo določeno podporo državnih institucij, ne samo v finančnem pogledu, ampak tudi s temi akcijami, kot je na primer natečaj “Skupaj proti antiromizmu”.“
Napisal: N. Z.
Vir: X, lastni zapisi
