Ogroženi, a tudi nevarni: 880 Slovencev nad 90 let še vedno za volanom
V Sloveniji se že dlje časa pojavlja vprašanje, ali so starejši vozniki v prometu res bolj nevarni ali le bolj ranljivi. Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je med skoraj 400.000 vozniki, starejšimi od 61 let, kar 880 voznikov starejših od 90 let. Čeprav so starejši vozniki med najbolj ogroženimi skupinami v prometu, zlasti kot pešci in kolesarji, je zanimivo, da jih je tudi vse več med povzročitelji prometnih nesreč.
Starejši vozniki: nevarnost ali ranljivost?
Starejši od 65 let spadajo v skupino, ki je še posebej ranljiva v prometu. Razlogi so mnogoteri, od pešanja fizičnih sposobnosti do nepoznavanja novih prometnih pravil. Po podatkih AVP je bilo med umrlimi ranljivimi udeleženci v zadnjih desetih letih več kot polovica starejših od 65 let. Pogoste težave, s katerimi se soočajo, vključujejo kronične bolezni, uživanje zdravil in zmanjšano pozornost.
Po drugi strani pa narašča tudi število starejših povzročiteljev prometnih nesreč. To niti ni presenetljivo, saj se pričakovana življenjska doba podaljšuje, s tem pa tudi število starejših voznikov. Lani je bilo dvakrat več voznikov nad 80 let v primerjavi z letom 2014. Zanimivo je, da po številu nesreč starejši od 80 let prekašajo le še najmlajši vozniki, kar kaže na to, da so starejši kljub dolgoletnim izkušnjam v prometu vse bolj pogosto vpleteni v nesreče.
Razlogi za prometne nesreče med starejšimi vozniki
Pri starejših voznikih je eden glavnih razlogov za prometne nesreče neupoštevanje pravil o prednosti, pogosto pa se pojavijo tudi nepravilna vožnja po napačni strani ali smeri ter neprilagojena hitrost. Težave se pojavljajo tudi pri starejših kolesarjih, ki so pogosto premalo pozorni na spreminjajoča se pravila v prometu.
Medtem ko so mlajši vozniki pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah zaradi drznosti in neizkušenosti, so starejši vozniki bolj ranljivi zaradi fizičnih in mentalnih omejitev, ki pridejo z leti. Nevarnost, ki jo predstavljajo v prometu, je posledica kombinacije zmanjšanih sposobnosti in povečane prometne gostote.
Dejstva in statistika: Kako nevarni so starejši vozniki v prometu?
Do avgusta letos je na slovenskih cestah umrlo 52 ljudi, med katerimi so bili štirje pešci, trije kolesarji in osem motoristov. Med temi žrtvami so bili mnogi starejši udeleženci, ki predstavljajo ranljivo skupino v prometu. V zadnjem desetletju je med umrlimi pešci in kolesarji kar 51,8 odstotka starejših od 65 let.
Medtem ko se skupno število prometnih nesreč zmanjšuje, se je število ranljivih udeležencev v nesrečah povečalo za petino v primerjavi s povprečjem let 2014–2021.
Kaj prinaša prihodnost za starejše voznike?
Čeprav je statistika jasna glede nevarnosti in ranljivosti starejših v prometu, postaja vse bolj očitno, da bo z naraščanjem pričakovane življenjske dobe treba uvesti dodatne varnostne ukrepe za starejše voznike. Podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj in preverjanje zmožnosti vožnje po določeni starosti sta le dve možni rešitvi, o katerih se vse več razpravlja.
Varnost starejših v prometu je izziv, ki se ne dotika le Slovenije, temveč tudi širše Evrope. Statistike kažejo, da so starejši vozniki v Sloveniji varnejši kot v državah, kot sta Romunija in Bolgarija, vendar so še vedno precej bolj ogroženi kot v Norveški ali Luksemburgu.
Starejši vozniki se torej soočajo z izzivi, ki so posledica tako staranja kot sodobnega prometa. Z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami bi lahko preprečili, da bi postali resnična nevarnost za sebe in druge.
Napisal: E. K.
Vir: AVP, Freepik
