Panika na obali? V našem morju nevaren morski pes! Poglej VIDEO
Sinji morski pes v Tržaškem zalivu: redka srečanja z ogroženim plenilcem Jadrana
Tržaški zaliv, maj 2025 – To ni bil navaden dan na morju. Ribič Adriano Condello, član Jadralnega kluba Barkovlje in Grljan, je pred nekaj dnevi s svojo kamero ujel prizor, ki bi marsikomu pognal kri po žilah – sinjega morskega psa, mladiča, ki je drsel le nekaj kilometrov od obale. Posnetek, dolg le nekaj sekund, a z močnim učinkom, je takoj zakrožil po družbenih omrežjih. Ni šlo za senzacijo – šlo je za opomin.
“Posnet je bil med 6 in 9 kilometri od obale pri Barkovljah,” so pojasnili iz Naravnega rezervata Miramare. Mladič naj bi bil dolg približno meter in pol. Videoposnetek je objavil Condello – in s tem nehote odprl razpravo, ki daleč presega ribolov in poletna kopanja.
Kdo je pravzaprav ta elegantni tujec?
Sinji morski pes. Modrulj. Latinsko – Prionace glauca. Plenilec, ki ni redek, a je prav zato – ogrožen. Zraste lahko do štirih metrov. Tehta? Tudi 150 kilogramov. In zna plavati s hitrostjo do 90 kilometrov na uro. Da, prav ste prebrali – 90 km/h. Skoraj kot motorist po primorski magistrali.
Prepoznaven je – vitko, torpedasto telo. Dolge, koničaste plavuti. In tiste oči… Velike. Kot da gleda skozi vas.
Ampak zakaj toliko pozornosti? Saj Jadran ni ravno brez morskih psov, kajne? Res je. Ampak ta vrsta ima poseben pomen – tudi simbolni.
Kritično ogrožen, a vsakodnevna žrtev
Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave – IUCN – je sinji morski pes ena najbolj ogroženih vrst morskih psov na svetu. Zakaj? Preprosto: ker umira, ko ga nihče ne želi uloviti.
Tako imenovani prilov – ko se ujame v ribiške mreže kot stranski ulov – je glavni krivec. Pogosto ga ribiči ne morejo (ali ne znajo) pravilno izpustiti – posledica? Pogin. In ne pozabimo še na prelov, plastiko v želodcih in temperaturni stres. Vse to – ubija. Tiho.
“Čeprav je sinji morski pes v severnem Jadranu razmeroma pogost, je vsako srečanje z njim nekaj posebnega,” so zapisali na Facebook strani Naravnega rezervata Miramare, kjer se redno ukvarjajo z raziskovanjem in varstvom morskega sveta.
Severni Jadran – gnezditveni raj?
Presenetljivo – ja. Severni del Jadrana, posebej okoli Trsta, Barkovelj, pa tudi ob slovenski obali, velja za pomembno gnezditveno območje te vrste. Mlade osebke so že večkrat opazili tudi med Izolo in Gradežem. Ampak – takšna opažanja so redka. Posnetek je redkost.
Gre za dragoceno gradivo – ne le za biologe, temveč tudi za okoljske odločevalce. Vsak opažen morski pes pomeni tudi nekaj – dokaz, da v morju še vedno živijo plenilci višjega reda. In da morje – še diha.
Zakaj je ta morski pes pomembnejši, kot se zdi
Vsi vemo, da ima narava svoje zakonitosti. A morski psi imajo v tem krogu prav posebno mesto. So vrhunski plenilci. In kot taki uravnavajo celoten morski ekosistem. Brez njih? Eksplozija meduz, manj plenilskih rib, porušeno ravnovesje.
Po domače – zlom verige. Ekosistem se podre kot hiša iz kart.
Zato je vsaka izgubljena žival pomembna. Vsak posnetek pa – skoraj dokaz, da še nismo vsega zapravili.
In kaj lahko storimo?
No, najprej – ne paničarimo. Sinji morski pes sicer ni nedolžen, ampak človeka običajno pusti pri miru. Do zdaj v Jadranu ni bilo zabeleženih resnih napadov na ljudi s strani te vrste. Skratka – strah ni potreben. Spoštovanje – to pa.
Drugič – zaščita. Ena glavnih rešitev je strožji nadzor nad ribolovom. In omejitve za industrijski ribolov v gnezditvenih območjih. Nič novega – ampak nujno. Poleg tega strokovnjaki priporočajo širitev zaščitenih morskih območij. Ne le na papirju – tudi v praksi.
In tretjič? Ozaveščanje. Mediji, šole, občine, ribiči – vsi lahko prispevamo. Če ni znanja, ni razumevanja. Če ni razumevanja – ni zaščite.
Ga bomo še kdaj videli?
Upajmo. A samo, če bomo znali – in hoteli – ohraniti njegovo okolje. Morski psi niso pošasti. So del narave. Tako kot delfini. Tako kot galebi. In tako kot mi – potrebujejo prostor. Mir. In pravico do obstoja.
Naj bo posnetek iz Tržaškega zaliva sporočilo – ne alarm. Ne gre za nevarnost. Gre za čudo. Redko, lepo in krhko.
In morda – morda bo prav ta mladič čez leta znova plaval mimo Barkovelj. Le odrasel. In (upamo) varen.
Vir: Naravni rezervat Miramare (Facebook)
Pripravil: N. Z.
