Piran pod vodo?! Pozor, prebivalci obale, pripravite se
Piranski Tartinijev trg bo v prihodnosti redno pod vodo? Sliši se kot scenarij iz distopijskega filma, a podatki strokovnjakov govorijo drugače. Podnebne spremembe so vse bolj očitne in ena najbolj neposrednih posledic je dvig morske gladine. Severni Jadran je v rizični skupini – in s tem tudi Piran.
Morje se dviga hitreje, kot smo mislili
Morda si mislite: “Ja, seveda, podnebne spremembe, vedno isto.” A kaj, če vam povem, da so najnovejši podatki šokirali celo znanstvenike? Po podatkih ameriške vesoljske agencije NASA se je gladina svetovnih oceanov lani dvignila za 0,59 centimetra – precej več, kot so napovedovali (pričakovali so 0,43 cm). Razlog? Hitrejše segrevanje oceanov in intenzivno taljenje ledenikov.
Pri nas ni nič drugače. V obdobju 1960–2015 se je povprečna gladina morja ob slovenski obali dvignila za 10 centimetrov, vendar se zadnja leta dviguje vse hitreje. Po podatkih ARSO bi se do konca stoletja lahko gladina dvignila tudi za 80 centimetrov ali več. In če se to zgodi? Najniže ležeči deli obale bodo redno pod vodo. Tartinijev trg, mandrač v Izoli, celo ulice Kopra.
Severni Jadran – posebej ranljiv
Ne gre le za globalni pojav. Severni Jadran je zaradi specifične geografije še bolj občutljiv na dvig gladine. In to še ni vse – kombinacija dvigajočega morja in vremenskih ekstremov pomeni pogostejše in hujše poplave. Kot je za Delo pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik, “poplave, ki so bile v preteklosti izjemne, bodo postale vse pogostejše.”
Kako resno je to za Piran?
Naj vam to razjasnim s preprosto primerjavo. Predstavljajte si, da vsakih nekaj mesecev hodite po Tartinijevem trgu – a v škornjih, ker je voda do gležnjev. Po scenariju, ki ga navaja Nacionalni inštitut za biologijo, lahko že do leta 2050 ob vsakem večjem plimovanju pride do poplav, ki bodo trajne. V najbolj črnem scenariju pa bi bil Piran do leta 2100 pod vodo tudi po en meter.
Kakšne bodo posledice?
- Uničena obalna infrastruktura – pomoli, ceste, celo stavbe bodo podvržene eroziji in zalitju.
- Škoda na kulturni dediščini – Piran je zgodovinski biser, a kamnita arhitektura ni neuničljiva.
- Gospodarske posledice – turizem, ribištvo, pristaniška dejavnost – vse bo pod vprašajem.
Ali lahko to preprečimo?
Vprašanje za milijon evrov! Rešitev ni preprosta, a obstaja. Veliko evropskih mest že uvaja sisteme protipoplavne zaščite. Benetke imajo famozni projekt MOSE, ki z zapornicami varuje mesto pred visokimi plimami. Ali bo tudi Slovenija morala zgraditi nekaj podobnega? Po mnenju strokovnjakov je to precej verjetno.
Slovenija je že sprejela Dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050, kjer je jasno zapisano, da se bo prilagoditev na dvig morske gladine morala zgoditi že v prihodnjih desetletjih (pisrs.si). Vendar – strategije so eno, dejanja pa drugo. Kako hitro bo reagirala oblast? In ali bo sploh investirala dovolj v rešitve?
Kaj lahko storimo zdaj?
Prvi korak? Prilagoditev obale. Mesta, kot sta Piran in Koper, bodo morala vložiti v dvig infrastrukture – nova pristanišča, višje nasipe, prilagodljive urbane prostore, ki se lahko uprejo poplavam.
Drugi korak? Manj emisij. Da, to je večna mantra, ampak dejstvo je, da bi lahko omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C upočasnila dvig morske gladine (IPCC).
Tretji korak? Širša osveščenost. Če ljudje ne bodo razumeli resnosti problema, ne bo pritiska na politike.
Piran?
“Piran pod vodo? Ne, to se ne bo zgodilo kar tako!” boste morda rekli. A številke ne lažejo. Dvig morske gladine ni vprašanje “če”, ampak “kdaj”. Brez takojšnjih ukrepov bodo prihodnje generacije hodile po Tartinijevem trgu v gumijastih Čizmah – ali pa le opazovale, kako izginja pod vodo.
Strokovnjaki opozarjajo, podatki so jasni. Bomo ukrepali pravočasno ali bomo čakali, da nas realnost zalije?
Pripravil: N. Z.
Vir: NASA, ARSO, Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), IPCC, PisRS
