Pirc Musar ni privolila v pogovor za Tarčo, odgovore je posnela v svojem kabinetu
Predsednica je v odgovorih za Tarčo dejala, da je njen urad za posnetek zaprosil že takoj po nesreči, vendar ga zaradi potekajočega postopka niso dobili.
LJUBLJANA – Predsednica republike Nataša Pirc Musar v četrtkovi Tarči na Televiziji Slovenija ni nastopila v neposrednem pogovoru z novinarji oddaje. Kot poroča RTV Slovenija, v pogovor ni privolila, temveč so ji novinarji poslali pisna vprašanja, v njenem kabinetu pa so nato posneli njene odgovore in posnetek posredovali uredništvu.
V ospredju oddaje so bila vprašanja, ki predsednico spremljajo vse od prometne nesreče konec julija: okoliščine nesreče v predoru Kastelec, njena prijateljica Viktorija Krivolucka, povezave Krivolucke z nekdanjim pripadnikom slovenske obveščevalne službe Romanom Jegličem, obvestilo Sovi in ugibanja o morebitnem vplivanju tujih akterjev.
Posnetek nesreče videla šele mesec dni pozneje
Kot navaja RTV Slovenija, je Pirc Musarjeva potrdila, da je posnetke nesreče, ki so v začetku septembra prišli v javnost, prvič videla šele v torek.
Prometna nesreča se je zgodila 31. julija v predoru Kastelec na primorski avtocesti, ko se je vozilo, v katerem so bile predsednica in njeni prijateljici, zaletelo v policijsko vozilo na čelu kolone. Kot je poročala policija, je po doslej zbranih podatkih voznik vozila, v katerem je bila predsednica, trčil zaradi neustrezne varnostne razdalje. Primer obravnava posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Kot so poročali mediji ob objavi posnetkov nadzornih kamer, je na njih vidno sunkovito zaviranje kolone in trčenje predsedničinega kombija v vozilo pred njim.
Predsednica je v odgovorih za Tarčo dejala, da je njen urad za posnetek zaprosil že takoj po nesreči, vendar ga zaradi potekajočega postopka niso dobili.
»Nimam zadržkov do tega, da je z njim seznanjena javnost. Je pa problematično, da je bil objavljen še pred koncem predkazenskega postopka, katerega del je,« je dejala, kot navaja RTV Slovenija.
Dodala je, da se bo odzvala povabilu na razgovor in v postopku sodelovala.
V ospredju Viktorija Krivolucka in Roman Jeglič
Kot so v zadnjih tednih poročali slovenski mediji, je nesreča dobila dodatno politično in varnostno razsežnost, ko je postalo znano, da je bila ena od sopotnic predsedničina prijateljica Viktorija Krivolucka.
Mediji so nato poročali tudi o njenih nekdanjih tesnih povezavah z Romanom Jegličem, nekdanjim uslužbencem slovenskega obveščevalnega sistema.
Pomemben del zgodbe je tudi postopek izredne naturalizacije Krivolucke. Kot je poročala STA, je bila Krivolucka leta 2016 varnostno preverjana, Sova pa pri takratnem preverjanju ni ugotovila posebnosti.
Pirc Musarjeva je v odgovorih za Tarčo poudarila, da mora morebitna varnostna tveganja presojati država na podlagi preverjenih dejstev.
»Če obstaja kakršen koli varnostni pomislek, pričakujem, da ga pristojne institucije preverijo in me kot predsednico republike z ugotovitvami, pomembnimi za varno opravljanje moje funkcije, ustrezno seznanijo ter predvsem predlagajo zaščitne ukrepe,« je dejala.
Kot navaja RTV Slovenija, je predsednica ob tem opozorila tudi na razlikovanje med vprašanji javnega interesa ter zasebnostjo posameznikov. Po njenem mnenju osebna poznanstva, državljanstvo ali pretekli osebni odnosi sami po sebi ne morejo biti podlaga za sklepanje o varnostnem tveganju.
Zakaj je predsedničin urad obvestil Sovo?
Tarčo je zanimalo tudi, zakaj je urad predsednice zaradi novinarskih vprašanj obvestil Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.
Kot je pojasnila predsednica, se je vprašanje izvora nekaterih informacij odprlo po vprašanjih honorarnega sodelavca avstrijske tiskovne agencije APA, ki je pripravljal članek v sodelovanju z Dnevnikom.
Po njenih navedbah so vprašanja vsebovala specifične podatke, ki jih po oceni predsedničinega urada ni mogoče pridobiti iz javnih evidenc. Zato naj bi se zastavilo vprašanje, od kod informacije izvirajo in ali bi lahko izhajale iz domačega ali tujega obveščevalnega okolja.
Kot navaja Pirc Musarjeva, so o tem obvestili odgovornega urednika Dnevnika in tudi Sovo.
Naznanilo Sovi je označeno s stopnjo tajnosti, zato, kot je pojasnila predsednica, njegove vsebine ne morejo razkriti.
Tuja obveščevalna služba? Predsednica možnosti ne izključuje
Eno najodmevnejših vprašanj Tarče je bilo, ali obstaja možnost, da je bila v pridobivanje podatkov vključena tuja obveščevalna služba, morda izraelska, in ali bi bilo lahko dogajanje povezano tudi z afero Black Cube ter slovensko politiko do Izraela.
Pirc Musarjeva ni trdila, da je bila katera koli tuja služba dejansko vpletena.
»Ali je bila v pridobivanje teh informacij vpletena katera od obveščevalnih služb ali drugi akterji, ne želim ugibati. Prav zato smo z informacijami seznanili pristojno institucijo,« je dejala v odgovorih za Tarčo.
Je pa dodala: »Vendar pa glede na svoja znana zunanjepolitična stališča tega preprosto ne morem izključiti.«
Kot je razvidno iz doslej javno objavljenih informacij, pristojne institucije niso potrdile, da bi bila v zbiranje podatkov o predsednici oziroma njeni prijateljici vključena izraelska ali katera druga tuja obveščevalna služba.
Tudi urad predsednice je, kot je objavil na svoji spletni strani, že pred tem poudaril, da ni bila predstavljena nobena ugotovitev pristojne državne institucije, ki bi potrjevala navedbe o predsedničini povezanosti s tujimi obveščevalnimi strukturami.
Knovs zgodbe še ni zaključil
Kot je poročal RTV Slovenija, vprašanja, povezana z morebitnimi varnostnimi tveganji in tujim vplivanjem, obravnava tudi Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb – Knovs.
Komisija je po poročanju medijev sejo prekinila, saj ni prejela vse zahtevane dokumentacije o postopku izredne naturalizacije Viktorije Krivolucke.
Kot so poročali mediji, je Knovs zahteval tudi dodatno dokumentacijo, povezano z morebitnimi vplivi Rusije in Izraela na slovensko nacionalno varnost ter z zadevo Black Cube.
To pomeni, da ključna vprašanja o morebitnem tujem vplivanju za zdaj še niso dokončno razjasnjena. Hkrati pa iz doslej javno znanih podatkov ni mogoče trditi, da je bilo takšno vplivanje dokazano.
Pirc Musar: Stališč zaradi napadov ne bom spreminjala
Kot navaja RTV Slovenija, je predsednica v zaključku svojih odgovorov ocenila, da so poskusi vplivanja, širjenja dezinformacij in diskreditiranja državnih institucij del sodobnih varnostnih tveganj.
Ob tem je napovedala, da zaradi aktualnih razkritij, kritik in napadov svojih političnih oziroma zunanjepolitičnih stališč ne namerava spreminjati.
»Stališč, ki jih zagovarjam, ne bom prilagajala zato, ker so za koga neprijetna ali ker zaradi njih postanem tarča napadov.«
Prav ta izjava je bila eno osrednjih sporočil predsedničinega odziva. Oddaja Tarča pa je ob tem izpostavila tudi dejstvo, da predsednica ni privolila v neposreden pogovor z novinarji, temveč je na vnaprej poslana pisna vprašanja odgovorila s posnetkom, pripravljenim v njenem kabinetu.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
