Po nedavnih primerih smrti na križarki: kaj je hantavirus in zakaj se ga moramo bati?
Na križarki MV Hondius v Atlantiku naj bi po poročanju tujih medijev zbolelo več ljudi, tri osebe pa so umrle. Sum pade na hantavirus, virus, ki ga prenašajo glodavci in se lahko začne kot navadna viroza, a pri težjih oblikah pokaže precej nevarnejši obraz.
Križarka, ki je sprožila alarm
Na nizozemski križarki MV Hondius se je med plovbo po Atlantiku zgodilo nekaj, kar je potnike in zdravstvene oblasti postavilo v stanje pripravljenosti. Po navedbah tujih medijev so se med potniki oziroma člani posadke pojavili primeri hudih respiratornih bolezni, pri delu obolelih pa naj bi potrdili oziroma sumili okužbo s hantavirusom. Tri osebe naj bi umrle, več ljudi pa je zbolelo, zato so oblasti Zelenortskih otokov ravnale previdno in omejile izkrcanje tistih, pri katerih bi lahko obstajalo tveganje za širjenje bolezni.
Primer je pritegnil toliko pozornosti tudi zato, ker hantavirus ni bolezen, ki bi jo običajno povezovali s križarkami. Najpogosteje ga povezujemo z glodavci, zaprtimi prostori, prahom, kletmi, podstrešji, skladišči in naravo. Prav zato se zdaj pojavlja ključno vprašanje: ali so bili ljudje izpostavljeni virusu na ladji ali že prej? Odgovor bo pomemben za zdravstvene službe, a za javnost je še pomembnejše razumeti, za kakšen virus sploh gre.
Kaj sploh je hantavirus?
Hantavirusi so skupina virusov, ki jih v naravi prenašajo predvsem miši, podgane in drugi glodavci. Živali so lahko okužene, ne da bi bile videti bolne, virus pa izločajo z urinom, iztrebki in slino. Človek se najpogosteje okuži tako, da vdihne drobne delce prahu, onesnaženega z izločki glodavcev. To se lahko zgodi med čiščenjem stare kleti, podstrešja, vikenda, drvarnice, skladišča ali prostora, ki je bil dlje časa zaprt in slabo prezračen.
V Sloveniji hantavirus poznamo predvsem kot mišjo mrzlico oziroma hemoragično mrzlico z renalnim sindromom. Bolezen lahko prizadene ledvice, krvne žile in v težjih primerih tudi druge organe. Pogosteje se pojavlja v toplejših mesecih, ko ljudje več delajo na vrtu, v gozdu, na polju ali čistijo prostore, kjer so bili glodavci.
Zakaj se ga moramo bati?
Najbolj zahrbtno pri hantavirusu je, da se začetek bolezni pogosto zdi povsem običajen. Vročina, glavobol, bolečine v mišicah, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu – vse to lahko človek hitro pripiše gripi, virozi ali utrujenosti. A pri težjih oblikah se lahko stanje zaplete. Pojavijo se lahko težave z ledvicami, padec krvnega tlaka, motnje strjevanja krvi in pri nekaterih oblikah tudi hude težave z dihanjem.
Cepiva za zdaj ni, prav tako ni posebnega zdravila, ki bi virus preprosto ustavilo. Zdravljenje je podporno, kar pomeni, da zdravniki spremljajo bolnika, lajšajo simptome in zdravijo zaplete. Zato je izjemno pomembno, da človek zdravniku pove, če je bil pred pojavom bolezni v stiku z glodavci, njihovimi iztrebki ali je čistil zaprt, prašen prostor.
Previdnost, ne panika
Hantavirus ni razlog za vsakodnevni strah, je pa razlog za pametno previdnost. Prostore, kjer so sledi glodavcev, je treba najprej prezračiti, površine navlažiti oziroma razkužiti, pri čiščenju uporabiti rokavice in se izogibati suhemu pometanju ali sesanju, saj se lahko kužni delci dvignejo v zrak. Nevarnost se pogosto ne začne dramatično, ampak tiho – v prahu, ki ga dvignemo v zapuščenem kotu kleti.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
