Po referendumu močno završalo! Ostri očitki na račun vodstva: »Že zdaj je jasno, da vodstvo RTV Slovenija podpira le polovica državljanov«
Ali bodo po referendumu sledile velike spremembe na RTV Slovenija? Izid glasovanja je izjemno tesen, v javnosti pa že odmevajo ostri očitki. Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) zahteva korenite spremembe in opozarja na domnevno neenakopravno obravnavo različnih stališč.
Referendum razdelil Slovenijo, razlika le nekaj sto glasov
Nedeljski referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka je prinesel izjemno tesen rezultat. Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije, objavljenih v ponedeljek zjutraj, je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic. Proti ukinitvi prispevka je glasovalo 461.765 volivcev oziroma 50,04 odstotka, za njegovo ukinitev pa 461.073 volivcev oziroma 49,96 odstotka.
Preberite tudi: Preobrat pri referendumu o RTV-prispevku: Še zvečer je kazalo na ukinitev, zjutraj pa je bila večina proti – razlika le dobrih 600 glasov
Razlika znaša le 692 glasov, zato končni rezultat še ni znan. Na izid lahko vplivajo glasovnice, oddane po pošti in iz tujine. Prav zato v Združenju novinarjev in publicistov poudarjajo, da bodo s končno oceno referendumskega rezultata počakali do zaključka štetja. Kljub temu so v ponedeljek, 12. oktobra, že izrazili jasno stališče glede delovanja javne radiotelevizije.
»To zahteva korenite spremembe pri njenem vodenju in delovanju«
V Združenju novinarjev in publicistov menijo, da tako tesen referendumski izid odpira resna vprašanja o zaupanju javnosti v RTV Slovenija. Po njihovi oceni je rezultat opozorilo, ki ga vodstvo javne radiotelevizije ne bi smelo prezreti.
V sporočilu za javnost, ki so ga poslali tudi našemu uredništvu, so zapisali: »Že zdaj pa je jasno, da trenutno vodstvo in delovanje RTV Slovenija podpira le polovica državljanov, kar zahteva korenite spremembe pri njenem vodenju in delovanju.«

Ob tem je treba poudariti, da volivci niso neposredno odločali o zaupanju vodstvu RTV Slovenija, temveč o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Gre torej za razlago referendumskega izida, ki jo podaja združenje.
RTV naj bi eni strani namenila kar štirikrat več prostora
Najostrejši del odziva se nanaša na poročanje RTV Slovenija med referendumsko kampanjo. V ZNP opozarjajo na domnevno politično pristranskost informativnega programa, ki naj bi se po njihovem prepričanju pokazala tudi pri predstavljanju referendumskih vprašanj.
Pri tem se sklicujejo na analizo, objavljeno na spletni strani Stehtajmo.si. Po navedbah združenja naj bi spletni portal MMC RTV Slovenija nasprotnikom vseh štirih referendumskih predlogov namenil kar štirikrat več časa in prostora kot njihovim zagovornikom.
»Gre za resno vprašanje zlorabe javnega medija, ki ga financirajo vsi državljani in je po zakonu dolžan zagotavljati nepristransko, verodostojno in pluralno obveščanje javnosti.«
V ZNP takšno domnevno nesorazmerje ocenjujejo kot nedopustno. Ob tem je treba poudariti, da očitki o pristranskosti za zdaj predstavljajo stališče združenja. Samo razmerje med količino prostora, namenjenega različnim stališčem, še ne dokazuje politične pristranskosti ali kršitve zakonodaje.
Zahtevajo neodvisno preverjanje poročanja
Združenje novinarjev in publicistov zato predlaga temeljito, strokovno in neodvisno analizo poročanja RTV Slovenija v celotnem predvolilnem in referendumskem obdobju. Po njihovem mnenju je treba preveriti, ali je javna radiotelevizija izpolnjevala svoje zakonske obveznosti in ali je način poročanja lahko vplival na odločanje volivcev.
»Po našem prepričanju je bilo poročanje RTV Slovenija eden od dejavnikov, ki so lahko pomembno vplivali na referendumsko odločanje.«
V združenju predlagajo tudi ustanovitev stalnega strokovnega telesa, ki bi spremljalo uravnoteženost poročanja javne radiotelevizije. Kot pojasnjujejo, njegov namen ne bi bil nadzor nad novinarji, temveč zagotavljanje zakonsko določenega poslanstva RTV Slovenija.
Bi se lahko spremenilo tudi vodstvo RTV Slovenija?
ZNP poleg neodvisne analize predlaga tudi spremembe zakonodaje, ki ureja sestavo sveta RTV Slovenija. Sedanjo ureditev ocenjujejo kot premalo pluralno in menijo, da bi bilo treba omogočiti bolj raznoliko zastopanost pogledov pri upravljanju javnega medija.
»Zato bi poleg sprememb zakona, ki bi bolj pluralno uredil (trenutno enoumno) sestavo sveta RTVS, nujno potrebovali temeljito, strokovno in neodvisno analizo poročanja RTV Slovenija v celotnem predvolilnem in referendumskem obdobju.«

Kaj bo z RTV-prispevkom, ki ga plačujejo gospodinjstva?
Za številne državljane je najpomembnejše vprašanje, ali bodo morali RTV-prispevek plačevati tudi v prihodnje. Referendum je bil posvetovalne narave, kar pomeni, da njegov rezultat sam po sebi ne ukinja obveznosti plačevanja prispevka.
Preberite tudi: Na volišču v Domžalah umrl volivec
O morebitnih spremembah financiranja RTV Slovenija bi moral odločati državni zbor s spremembo zakonodaje. Dokler veljavna ureditev ostaja nespremenjena, velja tudi obveznost plačevanja RTV-prispevka za zavezance.
Vir: Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), DVK, STA
Pripravil: K. J.