Po sledi novice Kaj se dogaja v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca?
Pogovarjali smo se z direktorico omenjenega zavoda Andrejo Flajs.
IMPOLJCA – Marca smo v rubriki Iz naših krajev pisali o dogajanju v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca iz Sevnice, kjer smo predstavili slabo izkušnjo ravnanja s starostniki, podano s strani svojca. A ker stvari nikoli niso samo črne in bele, smo se po odgovore podali tudi v dom. Pogovarjali smo se z direktorico omenjenega zavoda Andrejo Flajs.
Nam lahko na kratko predstavite vaš dom?
Naš kombiniran socialnovarstveni zavod ima skupaj 546 mest in 310 zaposlenih. Enota Impoljca ni dom za starejše osebe, temveč izvaja dejavnost, ki obsega institucionalno varstvo za odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki v domačem okolju nimajo vzpostavljenih ustreznih pogojev za življenje in pri katerih z obstoječimi podpornimi službami ni mogoče zadovoljiti njihovih potreb za stabilno vzdržno življenje. 295 mest imamo za osebe s težavami v duševnem zdravju, z motnjami v razvoju in za osebe z več motnjami. Naši stanovalci prihajajo iz 57 občin, iz različnih kulturnih in socialnih okolij, sprejemamo osebe od polnoletnosti oziroma podaljšane roditeljske pravice dalje. Trenutno zagotavljamo 31 mest v skupnosti v okviru bivalnih enot.
Kako se odzovete na kritike, ki ste jih deležni pri delu?
Kritik se ne bojimo. Če so upravičene, smo z upoštevanjem in reševanjem le-teh pri svojem delu boljši. Kritika nas spodbuja, da preverjamo zastavljene standarde procesov in odpravljamo kritične točke. Svojci so občutljivi partnerji, zato je potrebno skrbno izvajanje dogovorjene ravni oziroma standarda kakovosti. Pri kritikah, ki smo jih deležni, gre pogosto za razhajanje pričakovanj stanovalcev in njihovih svojcev ter naših dejanskih zmožnosti, ki so posledica sistemskih pogojev, v katerih dom deluje – pomanjkanje kadra, časovna stiska, šum v komunikaciji, prevelik obseg dela ipd. Kadar pa kritika ni korektna, podana celo v obliki anonimke in brez utemeljenih dejstev, pa smo nemočni.

Kako imate urejeno delo s stanovalci v domu?
Zavedamo se, da smo zaposleni v domu zaradi stanovalcev in njihovih potreb. In temu primerne so tudi vsebine in dejavnosti, zdravstvene in socialne, ki se dnevno izvajajo. Poleg osnovne in socialne oskrbe, zdravstvene nege ter oskrbe zagotavljamo stanovalcem še terapevtsko delo, rekreacijo, interesne dejavnosti, rehabilitacijo in dnevne aktivnosti. Stanovalci imajo razporejen prosti čas in čas, namenjen zaposlitvi. Izvajamo tudi posebne oblike varstva, krožke ter izlete.
Čemu pri delu namenjate največ pozornosti?
Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju varnega in spoštljivega okolja. Temu, da je posameznik vključen v okolje, da je aktiven in ima čim več vpliva na dogajanje v domu. Usmerjeni smo v posameznika, v njegove potrebe in sposobnosti sodelovanja. Pomembno nam je tudi sobivanje; da zahtevne življenjske zgodbe vsakega posameznika razumemo v njegovem kontekstu in mu nudimo podporo pri njegovih močnih področjih, denimo na področju likovnega ali glasbenega izražanja, ročnih spretnosti, plesa, športa … Pri svojem delu spoštujemo celovito osebnost, upoštevamo posameznikovo življenjsko zgodbo ter ustvarjamo pogoje za njegovo osebnostno rast. Nudimo mu podporo in varnost v času zmanjšanih sposobnosti zaradi zdravstvenih težav ter spodbujamo skrb za osebno urejenost in preskrbljenost, skrb za urejenost okolja, solidarnost in strpnost do drugih. Svoje zaposlene ves čas strokovno usposabljamo, podpiramo interdisciplinarno sodelovanje ter komunikacijo na vseh ravneh.
Kakšne novosti ste uvedli v zadnjih letih, da bi še izboljšali pogoje za stanovalce?
Iz aktivnosti ZA stanovalca smo usmerjeni v aktivnosti SKUPAJ s stanovalcem. Organizacijo dela smo usmerili na potrebe posameznikov, njim prilagajamo prostočasne in zaposlitvene dejavnosti. V domu smo razvili prostovoljstvo in družabništvo, razširili smo mrežo sodelovanja z vrtci in s šolami ter z različnimi društvi in lokalnim okoljem. V zadnjih dveh letih smo zagotovili nove bivalne prostore za 30 oseb v eno- in dvoposteljnih sobah z lastno kopalnico, odprli smo stanovanjsko enoto, tri kilometre oddaljeno od doma, poleg tega pa smo v celoti prenovili štiri gospodinjske enote. Z vsemi temi posegi smo povečali intimnost stanovalcev.
31 naših oskrbovancev živi v lokalnem okolju. S preselitvijo v štiri družinske hiše se je zmanjšal vpliv institucije na njihovo življenje. Člani imajo tako večji vpliv na lastno življenje, odgovorni so za sprejemanje lastnih odločitev. Dobili so nove pogoje in priložnost, da v največji meri sami poskrbijo zase. Sami si kuhajo, perejo, likajo, pospravljajo, nakupujejo, se zabavajo … Učijo se strpnosti, skrbijo za urejeno življenjsko in delovno okolje.
Kakšne stike imate s svojci varovancev in kako pogosto?
Svojci so naš pomemben partner pred sprejemom stanovalca v dom, ob sprejemu in ves čas njegovega življenja pri nas. Za svojce smo v domu dosegljivi vse dni v letu, kadarkoli v dnevu. Z njimi imamo dobre izkušnje, dobro sodelujemo. Če so obojestranska pričakovanja usklajena, je komunikacija konstruktivna. Rezultati rednega sistematičnega merjenja zadovoljstva nam kažejo zelo visoko stopnjo zadovoljstva svojcev. V primerjalni analizi z drugimi 59 domovi, ki uporabljajo enako metodologijo, smo v skupni oceni zadovoljstva umeščeni na drugo mesto med domovi in na prvo mesto med posebnimi zavodi. Razvite imamo različne oblike sodelovanja s svojci, od individualnega, elektronskega do skupinskega in skupnostnega, ko enkrat letno – prvo junijsko soboto – pod velikim šotorom organiziramo srečanje s svojci. To je naš največji praznik v letu, saj se na dogodku zbere okoli 700 ljudi. Poleg tega svojce sproti obveščamo o posebnostih stanovalca, želimo pa si več njihovega sodelovanja pri spremljanju stanovalcev na specialistični pregled v drug kraj.

Kako imate sistemsko rešen način pritožb in njihovo obravnavo?
Svojci in stanovalci se lahko kadarkoli obrnejo na osebje doma. Javno imamo objavljene kontaktne številke in e-poštni naslov, pojasnjene so poti za pohvale, pritožbe in pripombe. Ustne pritožbe in želje se beležijo v knjigo pritožb, mogoče jih je oddati tudi v posebno skrinjico, pisno ali osebno pa jih je mogoče nasloviti na vodje služb ali organe doma. Zaradi zagotavljanja čim večje kakovosti skrbi za stanovalce beležimo in hranimo vse pripombe, pritožbe, predloge in drugo komunikacijo, saj lahko le tako zagotavljamo nenehne izboljšave svojih storitev. Vse pritožbe obravnava Komisija za pritožbe, ki razišče okoliščine in ugotovitve posreduje konkretni osebi, na katero se pritožba nanaša. Do zapleta pa lahko pride, kadar pritožba ni dovolj konkretizirana, je opisana ohlapno, vsebuje pavšalne navedbe ali kadar zaradi anonimnosti primera ni mogoče osvetliti in pojasniti. Če ne moremo ugotoviti, kdo ni kakovostno opravil svojega dela in zakaj, problema ne moremo odpraviti. Zato pozivamo svojce in druge osebe, da nas o odstopanjih takoj obvestijo, da lahko ustrezno ukrepamo.
Kakšne načrte imate z domom v prihodnje?
V prihodnje nameravamo zmanjšati število mest v večposteljnih sobah in zagotoviti več enoposteljnih sob, povečati število mest za življenje v skupnosti ter zmanjšati vpliv institucije na življenje stanovalcev. Prizadevamo si za zagotavljanje boljših pogojev za ustvarjalno perspektivo vsakega posameznika, ki nima možnosti življenja v okrilju svoje družine.
Kako bi lahko še izboljšali kakovost storitve?
Svoje storitve bi lahko izboljšali z razvojem dodatnih programov, ki bi bili financirani iz drugih virov, potrebujemo tudi več zaposlitev, več kadra glede na individualne potrebe uporabnikov. Od države želimo, da zagotovi finančna sredstva za infrastrukturne pogoje, predvsem pa vabimo svojce, da nas s svojimi predlogi usmerjajo in podpirajo.
Kako resen problem je kadrovska podhranjenost v vašem kolektivu?
Predvsem v zadnjem letu je to resen problem. Kadrovski normativi niso prilagojeni usmeritvam in potrebam posameznika in bi jih bilo treba posodobiti, če želimo zagotoviti boljšo socialno in zdravstveno oskrbo. Soočamo se tudi s fluktuacijo kadra, zaposleni odhajajo, ker imajo drugje boljše pogoje dela in ugodnejši delovni čas. Poleg tega je delo v domovih fizično in psihično naporno, posledica je visok delež izostankov z dela zaradi bolniške odsotnosti. Primanjkuje nam tudi pomožnega osebja. Z iskanjem novih zaposlenih imamo precej težav, saj na trgu primanjkuje primernih delavcev, poleg tega pa delo v domu ni visoko vrednoteno in dovolj ugledno.
Kako rešujete kadrovsko podhranjenost?
Naš dom ima naziv Učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov srednjega strokovnega izobraževalnega programa tehnik zdravstvene nege in srednjega poklicnega izobraževalnega programa bolničar-negovalec ter študentov visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena nega in delovna terapija, ki je bil lani podaljšan še za obdobje petih let. V okviru praktičnega pouka nam tako pri delu pomagajo dijaki in študenti. Poleg tega razvijamo prostovoljstvo – lani je bilo na področju družabništva tistih stanovalcev, ki nimajo svojcev, opravljenih 500 ur prostovoljnega dela. Intenzivno sodelujemo tudi z Zavodom za zaposlovanje RS in centri za socialno delo kot organizatorji družbeno koristnega dela. Če se bo ta trend nadaljeval, pa se zastavlja resno vprašanje, kdo bo še delal v domovih.
Kako optimalno imate zasedene svoje zmogljivosti? Načrtujete kako gradnjo v prihodnje?
Naš dom je vse leto polno zaseden. Lani smo prejeli kar 30 odstotkov več prošenj kot leta 2016. Širitev mreže in s tem povečanje števila mest v javnem zavodu s strani države kljub rastočim potrebam po sprejemu, stiskam po odmiku iz primarnega okolja, zaključeni hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici ter rastočem trendu oseb z duševno boleznijo, vedenjskimi težavami in odvisnostmi ni predvidena. Poleg tega pa se tudi druge oblike pomoči v domačem okolju ne razvijajo glede na potrebe.