Po umoru Sabine nova bolečina za otroke: obsojeni mož zdaj zahteva večino premoženja
Primer, ki je pred dvema letoma pretresel Slovenijo, dobiva novo, mučno poglavje. Tomaž Arklinič, pravnomočno obsojen na 30 let zapora zaradi sostorilstva pri umoru žene Sabine Arklinič, se zdaj na sodišču spopada še za skupno premoženje, ki ga je ustvaril z umorjeno materjo svojih štirih otrok.
Umor, ki ga Slovenija ni pozabila
Sabina Arklinič, mati štirih mladoletnih otrok, je umrla marca 2024. Primer je javnost pretresel zaradi hladnokrvnosti, načrtovanja in dejstva, da je bil v zločin vpleten njen mož Tomaž Arklinič, skupaj s svojo takratno ljubico Aleksandro Škamlec. Ta je dejanje priznala in bila obsojena na 28 let zapora, Arkliniču pa je sodišče zaradi sostorilstva pri umoru izreklo 30-letno zaporno kazen. Sodba je postala pravnomočna, ko je višje sodišče zavrnilo njegovo pritožbo.
Toda za štiri otroke se z obsodbo očitno ni končalo vse. Izgubili so mamo. Oče, ki bi moral biti njihov varni pristan, je postal človek, ki ga je sodišče pravnomočno povezalo z njenim umorom. In zdaj se bolečina nadaljuje še v sodni dvorani.
Zdaj boj za hišo, avtomobile in skupno premoženje
Po poročanju medijev se Arklinič zdaj v ločenem sodnem postopku trudi dokazati, da mu pripada večji delež skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila s pokojno Sabino. Po navedbah medijev naj bi želel doseči, da bi mu pripadlo kar 80 odstotkov skupnega premoženja.
V ospredju naj bi bili hiša, vozila in drugo premoženje, ki je po smrti Sabine postalo tudi vprašanje prihodnosti njenih otrok. In prav tu postane zgodba še posebej boleča. Ne gre več samo za papirje, odstotke in pravne argumente. Gre za otroke, ki so ostali brez matere, zdaj pa prek sodišča spremljajo še boj za tisto, kar je ostalo za njo.
Otroci, ki jim življenje ne bo nikoli vrnilo mame
Primer odpira vprašanje, ki presega hladno pravno razpravo: koliko ran lahko prenesejo otroci, ki jim je bil že odvzet najpomembnejši človek v življenju? Premoženjski spor ima svojo pravno pot, sodišče bo odločalo na podlagi dokazov, deležev in zakonodaje. A človeška plat zgodbe je drugačna, težja, skoraj neizrekljiva.
Štirje mladoletni otroci so v tej zgodbi najranljivejši. Ne morejo izbrisati dne, ko se je njihovo življenje zlomilo. Ne morejo dobiti nazaj mame. Zdaj pa se ime njihove družine znova pojavlja v sodnih postopkih, znova v javnosti, znova v isti bolečini.
Ko kazen ne zapre vseh ran
Tomaž Arklinič prestaja eno najvišjih zapornih kazni, ki jih pozna slovenski kazenski sistem. A ta primer kaže, da pravnomočna obsodba ne pomeni nujno konca trpljenja za svojce žrtve. Včasih se rana odpre znova, tokrat ne z nožem, temveč s tožbami, zahtevki in sodnimi papirji.
Sabine ni več. Otroci so ostali z izgubo, ki je ne popravi nobena sodba. In medtem ko bo sodišče tehtalo odstotke premoženja, javnost ob tej zgodbi težko pozabi bistveno: za številkami, hišo in avtomobili stojijo štirje otroci, ki so že plačali najvišjo ceno.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
