Podražitve in prispevki leta 2025: Kako dolgo bomo še lahko zdržali?
Leto 2025 je pred vrati in z njim kopica sprememb, ki jih bodo občutili vsi – od zaposlenih, upokojencev, podjetnikov do tistih, ki zgolj tankajo svoj avtomobil ali uživajo v energijski pijači na poti. Čeprav se morda zdi, da so višje neto plače razlog za optimizem, bo veselje kratkotrajno, saj vlada uvaja nove prispevke in davčne spremembe, ki bodo na dolgi rok skoraj izničile te pridobitve.
Več denarja na račun – a kam bo šel?
Višje neto plače so zagotovo prva pozitivna novica leta. Zaradi uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač bodo zaposleni z minimalno plačo na letni ravni pridobili okoli 198 evrov, tisti s povprečno plačo pa nekaj manj – približno 113 evrov. Toda kaj to pomeni v praksi?
Prvo breme bo udarilo že marca, ko bo obvezni zdravstveni prispevek višji za 2,5 evra mesečno. Za mnoge morda drobiž, a ko temu prištejemo še julijski prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašal 24 evrov na mesec za zaposlene s povprečno plačo, slika postane precej bolj zaskrbljujoča. Skupno bo delavec v letu 2025 prisiljen nameniti več kot 300 evrov zgolj za nova bremena – in to brez upoštevanja podražitev osnovnih življenjskih potrebščin.
Cene goriv, pijač in storitev: kaj vse nas čaka?
Prvi udarec za voznike se je zgodil že s prvim dnem novega leta. Liter bencina zdaj stane 1,495 evra, liter dizla pa 1,554 evra, kar je skoraj 10 odstotkov več kot pred letom dni. K temu dodajmo še nov davek na sladke in energijske pijače, ki bo te izdelke – priljubljene med mladimi – podražil do neprepoznavnosti.
In kaj je s storitvami, ki jih zagotavlja država ali občine? Plačna reforma v javnem sektorju pomeni, da bodo tudi cene vrtcev in domov za starejše, vsaj v nekaterih občinah, šle navzgor. V Velenju so že napovedali podražitve, podobni trendi pa se obetajo tudi drugod.
Čeprav so cene vinjet ostale nespremenjene pri 117,5 evra na leto, bodo lastniki električnih avtomobilov – do zdaj razvajeni z nižjimi stroški vzdrževanja – odslej plačevali letno nadomestilo za uporabo cest. Tisti, ki so vozila kupili kot »naložbo v prihodnost«, bodo morali zdaj odšteti dodatnih 44 evrov na leto.
Spremembe za podjetnike: komu bo res težje?
Poseben udarec čaka normirance, ki so že dlje pod drobnogledom vlade. Meja za polne normirance se bo znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, medtem ko bo za popoldanske normirance ta meja padla s 50.000 na 30.000 evrov. Takšne omejitve, utemeljene z »zlorabo sistema«, bodo številne male podjetnike prisilile v popolno prestrukturiranje ali celo zaprtje poslovanja.
Ironično je, da spremembe prihajajo v času, ko se gospodarstvo še vedno bori z okrevanjem po pandemiji in energetski krizi. Opozicija opozarja, da so tovrstni ukrepi lahko kontraproduktivni, vlada pa vztraja, da gre za »povečevanje pravičnosti« v davčnem sistemu.
Tudi nekaj svetlih točk
K sreči leto 2025 ni povsem brez dobrih novic. Energetika Ljubljana je znižala cene zemeljskega plina za gospodinjske uporabnike za sedem odstotkov, kar bo vsaj nekoliko olajšalo stroške ogrevanja. Električna energija ostaja regulirana vsaj do marca, kar pomeni, da se večje podražitve še ne pričakujejo.
Kaj to pomeni za običajnega državljana?
Ob vseh teh spremembah se postavlja vprašanje: koliko več bo povprečna družina na koncu leta 2025 dejansko imela v žepu? Analitiki že opozarjajo, da bo skupni učinek novih prispevkov in podražitev skoraj povsem izničil koristi višjih neto plač.
Slovenec, ki je navajen na stabilne cene goriv in osnovnih potrebščin, bo moral zdaj premisliti o vsakem večjem nakupu – morda celo o porabi za vsakdanja živila in pijače. Čeprav se država trudi uravnotežiti obremenitve, se mnogim zdi, da se vsa bremena znova prevalijo na srednji razred, ki že tako nosi največji del davčnega bremena.
Napisal: E. K.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Freepik
