Poglejte v predale – imate zlato? Morda ste bogatejši, kot si mislite
Zlato že stoletja velja za simbol bogastva in varnosti. V zadnjih letih pa je ta plemenita kovina pridobila še večji pomen, saj njena vrednost nenehno raste. Presenetljivo je, da Slovenci v zasebni lasti hranijo več zlata, kot ga ima naša centralna banka v svojih rezervah.
Rekordne cene zlata in naraščajoče povpraševanje
V zadnjih letih je cena zlata dosegla zgodovinske vrhove. Sredi avgusta 2024 je dnevna cena zlata prvič presegla psihološko mejo 2.500 dolarjev za unčo. Ta rast cen je spodbudila tako velike kot male vlagatelje k naložbam v zlato, saj v negotovih časih zlato velja za varno zatočišče za premoženje. Medtem ko smo pred šestimi leti za gram zlata plačali 38 evrov, danes zanj odštejemo skoraj 100 evrov.
Zlato v slovenskih domovih presega državne rezerve
Banka Slovenije ima v svojih mednarodnih rezervah 3,2 tone zlata, ki so deponirane pri finančnih institucijah zunaj države. Vrednost teh rezerv je konec lanskega leta znašala 257 milijonov evrov. Kljub temu pa ocenjujejo, da Slovenci v zasebni lasti hranijo več zlata, kot ga ima centralna banka. To zlato se nahaja v obliki nakita, zlatih palic ali kovancev, shranjeno v bančnih trezorjih, sefih ali domačih shrambah. Natančne količine zasebnega zlata sicer ni mogoče določiti, vendar strokovnjaki menijo, da presega državne rezerve.
Centralne banke povečujejo zlate rezerve
V zadnjih letih so številne centralne banke po svetu začele povečevati svoje zlate rezerve. To počnejo z namenom zmanjšanja odvisnosti od ameriškega dolarja in zaščite pred gospodarsko nestabilnostjo. Poljska centralna banka je na primer lani kupila dodatnih 90 ton zlata, s čimer je svoje zaloge povečala na 450 ton. Podobno so ravnale tudi Turčija, Indija in Kitajska. Skupno centralne banke po svetu hranijo več kot 30.000 ton zlata, pri čemer imajo največje rezerve ZDA, Nemčija, Italija, Francija, Rusija in Kitajska.
Slovenci vse bolj vlagajo v zlato
Negotove gospodarske razmere, pandemija in geopolitične napetosti so spodbudile Slovence k naložbam v zlato. Povpraševanje po tej plemeniti kovini se je močno povečalo, zlasti po začetku pandemije in vojne v Ukrajini. Ljudje želijo zaščititi svoje premoženje pred inflacijo in drugimi finančnimi tveganji. Ana Zupanc, svetovalka za naložbeno zlato v Zlatarni Celje, je poudarila, da so ljudje v negotovih okoliščinah postali previdnejši in se vse bolj zavedajo, da vrednost denarja upada, medtem ko zlato ohranja svojo vrednost.
Postopki nakupa in prodaje zlata v Sloveniji
Nakup zlata v Sloveniji je mogoč v obliki zlatih ploščic ali kovancev, ki jih je mogoče kupiti z gotovino ali bančnim nakazilom. Zlatarne in specializirane prodajalne ponujajo različne možnosti, pri čemer je postopek nakupa preprost. Za tiste, ki nimajo na voljo večjih zneskov, obstajajo možnosti postopnega varčevanja v zlatu z manjšimi mesečnimi vplačili. Prav tako je možna prodaja zlatega nakita ali drugih zlatih predmetov, pri čemer strokovnjaki preverijo čistost in težo zlata ter ponudijo odkupno ceno glede na trenutno tržno vrednost.
Zlato ostaja pomemben del premoženja tako za države kot posameznike. V Sloveniji zasebne zaloge zlata celo presegajo državne rezerve, kar kaže na visoko stopnjo zaupanja Slovencev v to plemenito kovino kot sredstvo za ohranjanje vrednosti premoženja v negotovih časih.
Pripravil: N. Z.
Vir: MORO, Bsi
