Pogovor Moja pediatrinja 2016: Danijela Mitić, dr.med.,spec.ped.

24. maj. 2016, ob 13.27
Posodobljeno pred 1 letom ali več
2896
310 SEK

Pogovor Moja pediatrinja 2016: Danijela Mitić, dr.med.,spec.ped.: »Mali pacienti me spominjajo, kako lepo je ostati otrok v duši«.

V aprilu, prav na večer svetovnega dneva zdravja, se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla jubilejna, že 20. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta.

Letos sta šla kar dva naziva moj zdravnik v Trebnje. Naziv Moja pediatrinja 2016 je prejela Danijela Mitić.

Danijela Mitić je stara 48 let, prihaja iz južne Srbije, iz Niša. Pravi, da jo mali pacienti spominjajo, kako lepo je ostati otrok v duši. Skoraj 10 let je delala kot pediater v Zdravstvenem domu Niš. Po prihodu v Slovenijo leta 2012 je z družino živela v Novem mestu, zadnje dve leti pa vsi skupaj živijo v Trebnjem. Leta 2007 je v Sloveniji prišlo do pomanjkanja pediatrov, tako da je v Sloveniji hitro prišla do zaposlitve. Ni ji bilo lahko, saj je morala na novo narediti nostrifikacijo diplome, na novo se je morala dokazovati in se prilagoditi na novo okolje.

Kako gledate na nedavno prejeti naziv Moja pediatrinja?

Seveda da mi veliko pomeni – naziv je potrditev, da delam prav in na način, ki ustreza staršem in pacientom. Je njihova zahvala za moj trud in delo. Še enkrat se jim od srca zahvaljujem za glasove. Zahvaljujem se tudi moji medicinski sestri Petri za dobro sodelovanje s starši in brezpogojno pomoč pri vsakdanjem delu.

12922180_765341233566684_1799162204_o

Se vam ta naziv šteje kot potrditev o zadovoljstvu malih pacientov in njihovih staršev ali še kaj drugega?

Kot tujcu, ki je v bivstvu malo časa v Sloveniji, ima zame ta naziv dodaten pomen – pokazalo se je še enkrat, da šteje to, kakšni smo in ne od kje smo ali čigavi smo.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Ste sedaj še kaj bolj prepoznavni? Imate več prošenj za sprejetje novih pacientov?

Morda, ne morem oceniti. Imam že dovolj pacientov in tudi prošenj kar nekaj.

Kako poteka vaš delovni dan?

 Kot pri vsakem zdravniku – naporno. Zjutraj ponavadi sprejemam bolne otroke, proti koncu delovnika ali vmes pa obvezni sistematski pregledi bodisi šolskih otrok, bodisi otroških. Proti koncu delovnika je obvezno še kaj preveriti, pogledati izvide in napisati dodatno dokumentacijo.

Čemu dajete poudarek pri svojem delu? Pravite, da je pogovor s starši poglaviten pri zdravljenju malih pacientov … Kako pridobite zaupanje staršev?

Odločitev o načinu zdravljenja je vedno zdravniška odločitev, tudi odgovornost.

Da bi odločitev bila prava, je potrebno poslušati starše in istočasno začutiti njihove strahove, zaskrbljenost, hkrati pa zaupati v njihovo intuicijo, ker oni najbolje poznajo svojega otroka. Potem je na vrsti pregled. Če ga želite narediti kakovostno, potrebujete sodelujočega otroka. Za to pa se porabi nekaj časa pri prvih pregledih. V naslednjih obiskih imate vse – starši vam zaupajo, ker vedo, da ste na njihovi strani, ker jih poslušate, otroci pridejo z veseljem, meni pa je lažje delati in pozdraviti.

Za marsikoga je obisk zdravstvenega doma stresen. Kako poskušate ta stres omiliti?

Nekaj obiskov je ponavadi dovolj. Mislim, da mali pacienti začutijo, da jim želim pomagati.

 Ste že od nekdaj vedeli, da boste zdravnica?

V bistvu ne, to je bila logična odločitev. Bila sem med najuspešnejšimi gimnazijci moje generacije. Ampak nikoli nisem obžalovala svoje odločitve, posebej po izbiri specializacije.

 Povejte kaj o začetkih svoje poklicne poti. Kako to, da ste se odločili prav za specializacijo iz pediatrije?

Po končani fakulteti sem že bila mamica dveh otrok, ki sta bila stara 8 in 2 leti. Zaposlen je bil samo mož, za zdravnike pa nikakor ni bilo nikjer službe. V kratkem času sem prišla le do službe mrliškega oglednika. To je bilo najslabše obdobje v moji poklicni poti. Sem se pa naučila, kako se ne bati smrti. Takrat sem se prijavila na razpis za volontersko specialiazacijo iz pediatrije in jo dobila. Hkrati z redno službo sem tako delala še specializacijo. Potem se je pokazalo prosto delovno mesto v Zdravstvenem domu Niš in tako sem specializacijo nadaljevala kot redni specializant.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Zakaj pediatrija? Žalosten mi je bil vsak obisk v otroški ambulanti – otroci bolni, v ordinaciji nervozni, preobremenjeni pediatri. Pediatrični bolniki so najbolj občutljivi. Zato si nikoli ne dovolim, da zaradi moje osebne kakršnekoli težave odnos do pacientov trpi.

Starši pacientov pravijo, da ste zares predani svojemu delu. Čemu dajete pri svojem delu največjo prednost?

Odvisno od pacienta. Vsakega obravnavam na način, ki si ga zasluži. Če je to le pretirana zaskrbljenost mlade mamice, ji razložim in si vzamem malo več časa, da bi bili naslednji dnevi ob obisku pri meni kot pediatrinje bolj sproščeni, istočasno pa ta mamica ne bo potrebovala več veliko obiskov ambulante. Pri težje bolnem otroku je poudarek na čim bolj hitrem in strokovnem ukrepanju. Je pa res, da je veliko različnih primerov in se poskušam, vsakemu kar najbolje posvetiti.

Kako se je vaše delo spremenilo od začetka vaše poklicne poti do danes? Starši so zagotovo sedaj bolj informirani kot nekdaj. Vam to včasih tudi otežuje delo?

Da, seveda. Veliko informacij, pogosto nestrokovnih, celo paničnih. Vendar moram priznati, da nimam veliko takšnih pacientov, v glavnem mi zaupajo, ali pa skupaj preverimo informacijo in jo predebatiramo. Včasih prvič slišim določene dvome in vprašanja.

Pri vašem delu je zagotovo potrebno nenehno dopolnjevati znanje. Kje pridobivate novo znanje?

Na redni20160418_073114h dodatnih izobraževanjih, saj imamo veliko možnosti za le-te.

V Sloveniji ste 4 leta. Ste se dobro vključili v novo okolje? Je vaši družini všeč v Sloveniji?

Mislim, da sem se dobro vključila v novo okolje. Sem pa oseba, ki potrebuje mir, zato da dobro funkcioniram, tako da ne pogrešam družabnih dogodkov, kar pa seveda ne pomeni, da sem asocialna (smeh). Mož se je že dobro navadil življenja v Sloveniji, hči in še posebej sin pa pogrešata živahno dogajanje, predvsem mesto, v katerem sta rojena. Pogrešamo svoje domače iz Srbije, a se vseeno vsake toliko časa zapeljemo 700 km daleč, da jih vidimo, čeprav le za vikend.

Kaj radi počnete v prostem času?

Igram se z vnukinjo, berem, Skypam … Viber je vedno online za mamico, sestro in bratrance ali pa se odpravimo na izlet po Sloveniji, Italiji ali Avstriji, odvisno od razpoloženja.

Kakšni so vaši nadaljnji načrti, želje za prihodnost?

Imam kar nekaj načrtov, upam, da se kmalu uresničijo in bodo mojim pacientom všeč. V mojih letih so želje vse bolj povezane z otroki, tako da se sedaj veselim njihovih uspehov. Moja domača naloga je pomagati otrokom in jim biti podpora ter pomoč pri doseganju ciljev. Do sedaj sta gledala mamo kako se uči, sedaj bom pa jaz pomagala otrokoma pri učenju.

Zahvaljujemo se Vam za pogovor in vam želimo obilo lepih trenutkov še naprej.

Pripravila: P.U., foto: osebni arhiv.

 

2896
310 SEK