Ponoči potres v Sloveniji, kjer je leta 2000 umrlo sedem ljudi
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici.
LOG POD MANGARTOM – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 3.51 zabeležili zmeren potresni sunek, magnitude 1,1. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 7 kilometrov jugovzhodno od Loga pod Mangartom.
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci širše okolice Bovca in Kranjske Gore, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
Leta 2000 smrtonosni plaz
Leta 2000 je plaz v Logu pod Mangartom zasul sedem ljudi. Poškodoval je 23 stanovanjskih in gospodarskih objektov, porušil dva mostova, uničil več cestnih odsekov in elektrarno, je poročal Rtvslo.si.
Prva faza
Prvi plaz drobirskih mas se je iz akumulacije na Stožah v strugo Mangartskega potoka splazil 15. novembra 2000, zasul most na regionalni cesti Predel-Strmec ter ga ob tem porušil in se nato pri izlivu Mangartskega potoka v Predelico ustavil. Struga Mangartskega potoka je na tem delu precej široka in položna, zato prvi drobirski tok ni bil tako silovit.
Druga faza
Zaradi obilnih padavin (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda RS je v Logu pod Mangartom oktobra in novembra 2000 padlo skupaj 1872 litrov padavin na m²), ki so povzročile povečanje hudournega Mangartskega potoka in drugih manjših pritokov, so te vode prepojile nakopičeno gmoto materiala izpred dveh dni in se nato v zgornjem delu Mangartskega potoka splazile kot drugi murasti ali drobirski tok[4], ki je zdrvel najprej po zelo strmi strugi Mangartskega potoka in nato naprej po strmo nagnjeni strugi Predelice do Zgornjega Loga, kjer je podrl še en most, porušil 6 objektov in jih še več poškodoval, ter odnesel tudi 7 ljudi. Ker se tu dolina odpre, se je drobirski tok pahljačasto razlil, pri tem izgubil največjo moč, a še vedno na daleč zasul dolino Koritnice. Ustavil se je šele nižje od hidroelektrarne Možnica.
Geologija
Plaz Stože se je sprožil v grušču in ledeniški moreni. Ti ležita na julijsko-tuvalskih, za vodo slabo prepustnih plasteh laporja in lapornatega apnenca. Bližnja vrhova Vršič in Mali Vršič tvori dolomit, vse pa prečka prelom. Odlomni rob plazu je bil na višini 1525 m, kjer je na površini stopničasto oblikovan dolomit (ledinsko ime Štenge). Celoten plaz tvorijo kvartarni sedimenti (ledeniška morena – plastična glina in melj, z dolomitnim in lapornim gruščem, s samicami in velikimi bloki apnenca).
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
