Poškodovani otroci iz Gaze, ki so bili pri nas na rehabilitaciji, pobegnili – Golob in Fajonova pa molčita?
LJUBLJANA – Trije spremljevalci in trije otroci, ki so jih slovenski politični predstavniki pripeljali iz Gaze na zdravljenje v Sloveniji, so zaprosili za mednarodno zaščito in bili nameščeni v azilni dom v Logatcu. Potrdili so, da sta mati in otrok izginila, in zdaj njuna lokacija ni znana. Slovenska vlada, s pomočjo Roberta Goloba, Tanje Fajon in nekdanjega predsednika Danila Türka, je omogočila prevoz ranjenih otrok iz Gaze v rehabilitacijski center URI Soča v Ljubljani, kjer naj bi dobili potrebno zdravstveno oskrbo.
Ko je novica o prihodu otrok in spremljevalcev iz Gaze prišla v javnost, so mnogi izrazili podporo tej humanitarni potezi, spet drugi pa so bili do poteze izredno kritični, saj tudi slovenski otroci potrebujejo pomoč. Slovenija je sicer že večkrat izkazala solidarnost z otroki iz kriznih območij, zato je bilo pričakovati, da bodo prebivalci pokazali razumevanje in podporo. Vendar je primer, ko so nekateri otroci in spremljevalci že ob prihodu zaprosili za azil, v javnosti sprožil vprašanja o motivih in razlogih za njihov prihod. Na posnetkih ob njihovem prihodu so bili vidni slovenski politični predstavniki, ki so otroke sprejeli v Sloveniji kot del humanitarne akcije.
Jelinčič glasno: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.”
Azil namesto zdravljenja?
Po prvotnem načrtu naj bi otroci ostali v Sloveniji le začasno, do največ 42 dni, potrebnih za rehabilitacijo po poškodbah. Vendar so trije otroci in njihovi spremljevalci že zaprosili za azil. Eden od otrok in mati pa sta že izginila. To odpira vprašanja o tem, ali so bili res potrebni prevoza zaradi zdravstvenih razlogov ali pa je Slovenija postala le vmesna točka za vstop v Evropo. Po poročanju portala N1 so bile vse osebe obveščene, da naj bi se po končanem zdravljenju vrnile domov, vendar se zdaj zdi, da so nekateri imeli drugačne načrte. Portal N1 navaja, da je policija izrecno pojasnila namen zdravljenja, a kljub temu pri nekaterih otrocih in spremljevalcih vidimo nasproten scenarij.
Dvom o iskrenosti
Pobuda za prevoz otrok iz Gaze ima globlje politično ozadje, saj so vanjo vključeni Robert Golob, Tanja Fajon in nekdanji predsednik Danilo Türk, ki deluje v fundaciji, povezani s trenutnim slovenskim političnim vrhom. Pri tem so se nekateri kritiki spraševali, ali gre res za humanitarno akcijo ali za politično potezo, namenjeno krepitvi imidža vladajoče garniture. Na posnetku je bilo jasno vidno, kako so Golob in Fajon ob prihodu spremljali otroke, z njimi pa tudi Roman Jakič, ki je bil pred kratkim politično imenovan za direktorja URI Soča. To je v javnosti sprožilo kritike glede političnega vpliva in nepotizma, povezanega s to humanitarno akcijo.
Podpore ni več …
Čeprav so številni Slovenci najprej pozdravili prihod otrok in jim izkazali podporo, se je po razkritju, da nekateri že iščejo azil, občutno spremenilo javno mnenje. Nekateri menijo, da je Slovenija preveč odprta za humanitarne projekte, ki omogočajo migracije, namesto da bi zgolj nudila zdravstveno pomoč. Občutljiva politična tema in nepričakovana prošnja za azil pomenita, da bo verjetno prišlo do dodatnih omejitev in pregledov prihodnjih projektov.
V tem trenutku še šest otrok in mladostnikov ostaja v rehabilitacijskem centru URI Soča, kjer naj bi prejemali zdravstveno oskrbo, kot je bilo načrtovano. Po navedbah portala N1 naj bi se njihovo zdravljenje končalo v šestih tednih, kar pomeni, da bo Slovenija v kratkem morala odločiti o njihovi prihodnosti. Poleg vprašanja, ali bo Slovenija sposobna zagotoviti vrnitev teh otrok domov, ostaja vprašanje, ali bodo tudi preostali otroci zaprosili za mednarodno zaščito.
Primer otrok iz Gaze sproža razprave o vprašanjih mednarodne zaščite, humanitarne pomoči in integracijskih politik v Sloveniji. Mnogo ljudi se sprašuje, ali Slovenija postaja cilj za migrante pod pretvezo nujnih zdravstvenih potreb. Ta situacija opozarja na potrebo po doslednem preverjanju in omejitvah pri zagotavljanju humanitarne pomoči, zlasti v primerih, ko obstaja možnost, da bodo osebe zaprosile za azil.
Ob zaključku bo pomembno spremljati, kako bodo slovenski politiki obravnavali to situacijo in ali bodo za tovrstne projekte potrebni novi pravni okviri. S primerom otrok iz Gaze so se namreč odprla vprašanja, ki so morda v Sloveniji doslej veljala za manj pomembna, a zdaj sprožajo resno razpravo o azilni politiki in mednarodni zaščiti.
Napisal: N. Z.
Vir: Spletnicasopis.eu, N1, X
