Poslanec gibanja Svoboda ostro napadel agencijo, ki jo je ustanovil: “To je šarlatanstvo!” (VIDEO)
V zadnjih dneh je slovensko javnost razburila izjava Miroslava Gregoriča, poslanca Gibanja Svoboda, ki je v oddaji 24ur brez zadržkov udaril po Agenciji za energijo, sicer ustanovljeni prav pod taktirko struje aktualne vlade. S svojim besednim nastopom je odprl novo poglavje v razpravi o energetski politiki in sprožil val odzivov, ki bi lahko zamajal temelje trenutnega sistema.
Omrežnina: od 6 evrov do 18 evrov – in naprej?
Gregorič je, očitno ogorčen, izpostavil primer drastične rasti omrežnine: “Oktobra je bila omrežnina 6 evrov, novembra že 18 evrov – to je kar 300-odstotna podražitev! Od kod jim te številke? Iz lufta?!” V svojem tonu ni varčeval z besedami, kar je redko videti pri predstavnikih vladajoče stranke, še posebej ko gre za kritiko lastnih odločitev. Primerjava, ki jo je podal – da so te številke “kot da bi jih povlekli iz črne kave” – je nedvomno odmevala pri številnih gospodinjstvih, ki so prav v teh mesecih zaskrbljena zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.
Kdo je ta doktor? pic.twitter.com/aRVXWJj3La
— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) January 8, 2025
Miroslav Gregorič je v oddaji 24 ur povedal: “Oktobra je bila omrežnina 6 €, novembra 18 €; 320-odstotna podražitev. Če bi jaz imel besedo, bi to agencijo z zakonom ukinil! In formiral novo agencijo z novimi strokovnjaki. To zame niso strokovnjaki. NIČ evrov na moč, od kod so te številke dobili?! To je iz lufta! To je ne vem, a so imeli črno kavo pa so okoli obrnili in so to dobili?! Tukaj ni ničesar zadaj, brez podlage, a razumete? To je takšno šarlatanstvo, nevredno te agencije!”
Je Agencija res strokovna?
Gregoričeve besede so razkrile dvom o strokovnosti Agencije za energijo. “To zame niso strokovnjaki. Če bi jaz imel besedo, bi to agencijo z zakonom ukinil in formiral novo – z ljudmi, ki vedo, kaj delajo,” je izjavil. Ta izjava ni le opozorilo, temveč skoraj ultimatum, ki postavlja vprašanje, ali je trenutni regulator dovolj neodvisen in kompetenten za soočanje z izzivi slovenske energetike. Absurd pa je, da je bila agencija ustanovljena pod taktirko struje (tudi) aktualne vlade.
Agencija, kot odgovorna za oblikovanje in nadzor cenovne politike, trdi, da nova metodologija omogoča bolj pravično zaračunavanje glede na obremenitev omrežja, a ljudje – razumljivo – tega ne dojemajo tako. Slovensko gospodinjstvo, ki je oktobra plačalo 6 evrov za omrežnino, novembra pa trikrat več, se težko poistoveti s pojmi, kot so “pravičnost” ali “učinkovitost”.
Vlada na udaru – notranji spori v Gibanju Svoboda?
Izjave poslanca Gregoriča so še toliko bolj zanimive zaradi političnega ozadja. Gibanje Svoboda, ki vodi trenutno vlado, je samo ustanovilo Agencijo za energijo. Kako je torej mogoče, da poslanec vladajoče stranke tako ostro kritizira entiteto, ki jo je ustvaril njegov lastni politični aparat? Gre za iskreno skrb za ljudi ali za politično distanciranje od potencialno škodljivih odločitev, ki bi lahko zaznamovale naslednje volitve?
Kje je Slovenija v primerjavi z Evropo?
Pri pogledu na širšo sliko postane jasno, da Slovenija pri energetski politiki pogosto zaostaja za evropskimi praksami. Na primer, v Nemčiji so regulatorji pripravili paket pomoči za omrežninske stroške, ki vključuje subvencije za gospodinjstva z nižjimi prihodki. Na drugi strani slovenski sistem očitno ni prilagojen specifičnim potrebam lokalnega prebivalstva, kar sproža dodatne frustracije. Se lahko res zgledujemo po “pravičnem zaračunavanju”, če večina gospodinjstev nima več pregleda nad tem, za kaj sploh plačuje?
Je nova omrežnina res nujna ali gre le za še eno podražitev?
Kdo bo ukrepal – in kako hitro?
Premier Robert Golob je pozval Agencijo k ponovni uvedbi stare metodologije. Vendar se Agencija za energijo ne pusti: vztraja, da so izračuni utemeljeni in podprti z analizami, ter poudarja, da so prilagoditve cen potrebne za dolgoročno stabilnost omrežja. “Prilagoditve metodologije bomo spremljali, vendar ostajamo pri zastavljenih ciljih,” so sporočili.
Kaj sledi?
Vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je, ali bo vlada prevzela bolj proaktivno vlogo pri reševanju nastalega nezadovoljstva, ali pa bo dovolila, da frustracije med ljudmi narastejo. Gotovo je eno: tako Agencija kot vlada si ne moreta privoščiti, da bi ostali gluhi za pritiske javnosti – saj lahko prav to postane odločilni dejavnik pri političnih odločitvah v prihodnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
