Šok: poslanka Levice trdi, da sliši govoriti mrtve ljudi in z njimi komunicira
Nataša Sukič, poslanka stranke Levica in ena vidnejših figur na slovenskem političnem prizorišču, je v svojem življenju doživela marsikaj – od političnih obračunov do osebnih preizkušenj. Ena izmed teh, ki še danes buri duhove, je njena izkušnja z nenavadnimi pojavi po smrti njene mame. Čeprav se večina politikov v javnosti drži ustaljenih okvirov razprave, je Sukičeva drzno delila svojo zgodbo, ki sega daleč čez vsakdanje politične teme – v skrivnostno področje onostranstva.
Kako žalovanje vodi v iskanje odgovorov
Vsakdo, ki je kdaj izgubil bližnjega, razume občutek praznine, ki ostane za ljubljeno osebo. Pri Nataši Sukič je bila ta praznina toliko večja, ker je bila njena mama eden njenih največjih stebrov podpore. Po mamini smrti je začela opažati nenavadne dogodke, ki jih je težko pripisati zgolj naključju. Na primer, njen telefon je večkrat prejel klice z neznanih številk, ob dvigu slušalke pa je slišala le šume ali tišino. Nenavadno? Brez dvoma.
Ampak Sukičeva ni ostala le pri opazovanju teh dogodkov. Odločila se je raziskovati. Kot nekdanja novinarka in strastna zagovornica znanstvenega razmišljanja je začela iskati logične razlage. Toda njeni poskusi niso prinesli jasnih odgovorov – prinesli so le več vprašanj.
Tudi Nataša Sukič iz @strankalevica je medij. ⬇️ pic.twitter.com/1xNBOW0icg
— Uroš Raztresen (@UrosRaztresen) January 7, 2025
Znanost, tehnologija in neznano
Pri raziskovanju je Sukičeva posegla po sodobnih orodjih. S pomočjo brezplačne programske opreme Audacity, ki jo sicer uporabljajo za urejanje zvoka, je analizirala nenavadne zvoke, ki jih je posnela v svojem domu. Eden od posnetkov jo je osupnil: med šumi je zaslišala glas, ki je izgovoril njeno ime. Ali je šlo za resnično sporočilo ali zgolj akustično iluzijo?
Ko je posnetek predvajala svoji prijateljici, je bila tudi ta šokirana. “To je glas tvoje mame,” je dejala. Sukičeva je dogodek opisala kot trenutek, ko je njena žalost dobila novo dimenzijo – mešanico upanja in strahu. “Morda res obstaja način, da nas naši ljubljeni nikoli povsem ne zapustijo,” je zapisala v enem izmed svojih zapiskov.
Psihološki in kulturni vidiki
Slovenija, dežela, kjer se tradicija prepleta z modernostjo, pogosto gleda skeptično na paranormalne pojave. Na podeželju še vedno krožijo zgodbe o duhovih in znakih iz onostranstva, toda v mestih, kjer prevladuje racionalno razmišljanje, so takšne zgodbe pogosto označene za vraže. Sukičeva, kot izobražena in razsvetljena osebnost, je zato s svojo zgodbo razdelila mnenja.
Psihologi opozarjajo, da je takšno iskanje znakov pogosto del žalovanja. Pareidolija, pojav, ko možgani prepoznajo vzorce tam, kjer jih ni (na primer obraze v oblakih ali glasove v šumih), je pogost pri ljudeh, ki doživljajo čustveno stisko. Sukičeva pa meni, da njene izkušnje presegajo zgolj psihološko razlago: “Preveč specifično je, da bi šlo za naključje,” je dejala.
Politična dimenzija: Ali je ta zgodba postala orodje za diskreditacijo?
Kot poslanka stranke Levica, ki jo mnogi označujejo za kontroverzno, je Sukičeva že vajena kritik. A njena izkušnja z raziskovanjem onostranstva je postala več kot le osebna zgodba – postala je tudi politično orožje. Njeni nasprotniki so jo uporabili za insinuacije, da je njen pogled na svet “odtujen od resničnosti”.
Zanimivo pa je, da se je veliko njenih podpornikov zgodbi odzvalo pozitivno. V nekaterih krogih so njeno odprtost videli kot znak, da je pripravljena govoriti o temah, ki jih večina ljudi raje potlači. “Zakaj bi morala biti smrt tabu? Ali ni prav soočanje z njo tisto, kar nas dela bolj človeške?” je Sukičeva komentirala.
Je to vera, znanost ali nekaj vmes?
Kaj se torej skriva za zgodbo Nataše Sukič? Gre za osebno prepričanje, ki ga ni mogoče empirično dokazati? Za psihološki proces žalovanja? Ali za nekaj, kar se izmika trenutnemu znanstvenemu razumevanju? Vprašanje stika z onostranstvom je eno najstarejših vprašanj človeštva – in še vedno ostaja brez dokončnega odgovora.
Zgodba Nataše Sukič je večplastna, čustvena in hkrati izzivalna. Medtem ko mnogi njeno izkušnjo zavračajo kot iluzijo, drugi v njej vidijo iskreno iskanje odgovorov na eno najbolj zapletenih vprašanj. Ne glede na to, ali verjamete v onostranstvo ali ne, zgodba Sukičeve ponuja zanimiv vpogled v človekovo željo po povezovanju z izgubljenimi ljubljenimi – in v moč, ki jo ima tehnologija pri raziskovanju tega neznanega področja.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
