Potres! Ste čutili? Žarišče je bilo tu
KNEŽAK – Streslo nas je: potresni sunek z magnitudo 1,4 v notranjosti Slovenije
V sredo, 7. maja 2025 ob 11.56, je podzemlje pri Knežaku zamrmralo. Seizmografi so zabeležili potres z magnitudo 1,4. Nekaj kilometrov severovzhodno od kraja, ki ga večina pozna le po tabli ob stari cesti med Ilirsko Bistrico in Pivko.
Potres
Na Uradu za seizmologijo pri ARSO so mirni, a jasni: „Gre za mikro potres, ki sam po sebi ne pomeni nevarnosti, a vsak tak dogodek je del širšega mozaika premikanja tektonskih plošč in napetosti na prelomnicah.“
Zato tudi tako nepomemben sunek, ki ga ljudje ne zaznajo, vseeno konča v podatkovnih bazah. In ima svojo zgodbo. Ker vsak premik pod površjem šepeta: „Nisem pozabil nate.“
Na stičišču plošč, ki se nikoli ne utrudijo
Slovenija, majhna a nemirna, leži na stiku dveh velikih tektonskih plošč: jadranske in evrazijske. In čeprav se sliši kot poglavje iz geografske učbenike, so posledice zelo konkretne: vsak teden zabeležimo več mikro potresov. Večinoma jih nihče ne občuti. A obstajajo.
Prav tako tudi lokalne prelomnice okoli Ilirske Bistrice, Pivke, Knežaka in Prema niso tam po naključju. V zadnjih desetih letih je bilo v tem ožjem krogu več deset potresov z magnitudo pod 2. Največji v zadnjem obdobju? 3,2. Ni nevarno, a dovolj, da ljudje začutijo.
Zakaj sploh omenjamo tako „majhne“ potrese?
Ker so kot počasni, enakomerni vdihi planeta. „Vsak zabeležen sunek pomaga bolje razumeti, kako se obnašajo lokalne prelomnice,“ je pojasnila seizmologinja. „Ko enkrat pride do večjega potresa, je pogosto posledica dolgotrajnega nabiranja napetosti, ki se lahko sprošča v obliki manjših sunkov. Spremljanje teh mikrosunkov nam pomaga ustvarjati boljše napovedi.“
In čeprav se sliši kot nekaj, kar se dogaja le v velikih mestih, se spomnimo: posoški potres iz leta 1998 je imel magnitudo 5,6 in je povsem spremenil življenje ljudi v Breginju, Kobaridu, Tolminu. Takrat ni bil nihče pripravljen. Zdaj smo – vsaj na papirju – bolje opremljeni.
Bi lahko bil to predpotres?
Vprašanje, ki ga postavi vsak laik. Logično. A strokovnjaki opozarjajo: napovedovanje potresov ostaja črna luknja znanosti. „Ni znakov, da bi šlo za predpotresni dogodek,“ pravijo na ARSO. Kar pa še ne pomeni, da se v prihodnjih tednih ne bo zgodilo kaj vee ne pomeni, da se v prihodnjih tednih ne bo zgodilo kaj večjega.
Realno? Možno. Verjetno? Ne posebej.
Kaj pa če vseeno pride?
Ne strašimo. A osnovno znanje pride prav. Zato naj bo enostavno:
- Mirno. Brez panike.
- Umakni se stran od oken. Težki predmeti – stran.
- Pod mizo. Ob steno. Pokrij glavo.
- Zunaj? Ne stoj pod zidom. Ali pod smreko.
In še: pripravljen nahrbtnik. Voda. Prva pomoč. Kopija dokumentov. Star radio na baterije. Ne zaradi tega potresa. Zaradi prihodnjega.
Ko zemlja ne spi
„Ravno zaradi redkosti večjih potresov ljudje izgubijo občutek ogroženosti,“ je opozoril dolgoletni seizmolog in nekdanji vodja Nacionalnega centra za potresno in gradbeno inženirstvo. „A tla pod nami niso mirna. In čeprav tokrat ni bilo ničesar zares otipljivega, nas narava opozarja, da je vedno v gibanju.“
Potres 7. maja 2025 ni bil rušilen. A še zdaleč ne brez pomena.
Viri: ARSO
Pripravil: N. Z.
