Pred volitvami so razvojno kapico obljubili, danes ji ostro nasprotujejo: Kaj se je zgodilo s programom Svobode?

Pred volitvami so razvojno kapico obljubili, danes ji ostro nasprotujejo: Kaj se je zgodilo s programom Svobode?

17. sep. 2026, ob 08.51
Posodobljeno pred 2 urama
96
200 SEK

Razvojna kapica je postala nova točka političnega spora. Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je Gibanje Svoboda soočil z njenim lastnim volilnim programom in vprašal, zakaj danes nasprotuje rešitvi, ki jo je še pred volitvami predstavljalo kot enega od ukrepov za privabljanje talentov in razbremenitev dela. Toda zgodba ima pomemben odtenek – predloga nista povsem enaka.

Logar: »Od kdaj ta preobrat?«

Anže Logar je na Facebooku objavil več navedb, s katerimi je želel pokazati na domnevno nedoslednost Gibanja Svoboda pri razvojni kapici.

»Pazite to: Svoboda nasprotuje razvojni kapici. Ampak, od kdaj ta preobrat,« je zapisal in spomnil, da je stranka podoben ukrep omenjala v svojem programu ter ga povezovala z zadržanjem mladih, izobraženih ljudi in privabljanjem strokovnjakov iz tujine.

Njegov očitek ni brez podlage. V uradnem programu Svobode za leto 2026 je razvojna kapica dejansko zapisana precej jasno. Stranka je napovedala razvojno kapico na socialne prispevke, njen cilj pa naj bi bil povečati konkurenčnost delovnih mest, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.

Še več: predvidena je bila postopna oziroma gradualna rešitev, pri kateri bi se delež socialnih prispevkov nad določenimi ravnmi bruto plače postopoma zniževal. Svoboda je takrat poudarjala tudi potrebo po posebnem davčnem režimu za tuje strokovnjake v deficitarnih poklicih.

Pred volitvami: več naj ostane tistim, ki ustvarjajo največ

Razvojna kapica ni bila zgolj bežna omemba v obsežnem programu. Stranka jo je vključila tudi v gospodarski dokument »Ambiciozna Slovenija«, kjer je zapisala, da jo želi postopoma uvesti, da bi srednjemu razredu in tistim, ki ustvarjajo največ, ostalo več od njihovega zaslužka.

Dijaški dom letos skoraj 300 evrov na mesec: za številne družine je to prevelik strošek
Novo šolsko leto 2026/27 je za dijake, ki se šolajo daleč od doma, prineslo tudi višje stroške. Izhodiščna mesečna oskrbnina v dijaških domovih po novem znaša 298,20 evra, zato lahko izbira

Takratna argumentacija je bila precej jasna. Slovenija naj bi zaradi visoke obremenitve dela težje tekmovala za najbolje plačane strokovnjake, zato naj bi bila ena od rešitev prav razbremenitev dela pri višjih dohodkih.

In prav na ta del se zdaj opira Logar.

»Očitno ne vedo, kaj imajo zapisano v lastnem programu,« je zapisal in dodal, da po njegovem odlašanje z uvedbo razvojne kapice škoduje gospodarstvu in razvojnemu potencialu države.

Toda sedanja kapica ni povsem enaka tisti iz programa Svobode

Tu pa nastopi pomembna razlika.

Gibanje Svoboda trenutno nasprotuje Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejela aktualna parlamentarna večina. Ena od rešitev v njem je razvojna oziroma socialna kapica pri bruto plačah nad 7.500 evrov. Svoboda trdi, da takšna ureditev največ koristi najbolje plačanim, povprečnim zaposlenim pa ne prinaša višje neto plače.

Stranka je zato podprla zbiranje podpisov za referendum proti zakonu in pri tem razvojno kapico izpostavila kot enega od spornih ukrepov. Ob tem zakon kritizira tudi zaradi drugih rešitev ter njihovih možnih javnofinančnih posledic. Tudi prejšnja vlada je maja opozorila, da bi predlagani ukrepi lahko pomenili sistemske posege z negativnimi učinki na javne finance.

To pomeni, da Svoboda vsaj po javno dostopnih stališčih ni sporočila, da načeloma zavrača vsako razvojno kapico. Nasprotuje konkretni različici in višini praga, ki jo prinaša sedanji zakon.

Logar je vendarle odprl neprijetno vprašanje

Politično vprašanje zato ostaja: če je Svoboda razvojno kapico še pred nekaj meseci predstavljala kot del rešitve za konkurenčnejšo Slovenijo, kje natančno danes vidi mejo med sprejemljivo in nesprejemljivo različico tega ukrepa?

Razlika med predlogoma obstaja. Program Svobode ni določal istega praga 7.500 evrov, temveč je govoril o postopnem zniževanju prispevkov nad določenimi ravnmi bruto plače. Sedanja rešitev je zasnovana drugače.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?
Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

A prav zato je Logarjev napad politično zanimiv. Namesto razprave o tem, ali razvojno kapico sploh potrebujemo, se spor zdaj seli na drugo vprašanje: kakšna naj bo, pri kateri plači naj začne veljati in kdo naj ima od nje največ koristi?

Razvojna kapica tako ni več zgolj tehnično davčno vprašanje. Postala je tudi preizkus politične doslednosti – in zelo verjetno ena od tem, ki bo spremljala nadaljnji spor okoli interventnega zakona in morebitnega referenduma.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

96
200 SEK