Slovensko predsedovanje EU: Ključni cilji
Predsedovanje EU izmenično izvajajo vse članice Evropske unije. Vsaka to funkcijo prevzame za obdobje šestih mesecev. Država, ki je določena za predsedovanje Svetu EU, je zadolžena za vodenje sestankov na vseh ravneh Sveta in pomaga pri tekočem poteku dela.
Tiste tri države, ki so zadolžene za predsedovanje EU v bližnji prihodnosti se povežejo med sabo v trojko predsedstev. Tak način delovanja je bil določen leta 2009 z Lizbonsko pogodbo. trojka je zadolžena za to, da določi cilje in pripravi skupni program za naslednjih 18 mesecev. Pri tem se obravnava ključna vprašanja, ki jih bi bilo potrebno nasloviti. Nato je vsaka država, ki spada v to trojko, dolžna pripraviti podrobnejši, šest-mesečni program za obdobje, ko bo prevzela vodstvo. V trenutno oblikovani trojki so Slovenija, Portugalska in Nemčija.
Predsedovanje EU je Sloveniji predala Portugalska, ki je to funkcijo prevzela 1. januarja in zaključila 30. junija 2021. Portugalska se je zavezala, da bo v času svojega predsedovanja spodbujala naslednja ključna področja: krepitev odpornosti Evrope, trajnostno okrevanje in pravičen ter vključujoč digitalni prehod. Prav tako si je prizadevala, da bi Evropa še naprej temeljila na odprtosti in multilateralizmu. V ospredje je postavila tudi zaupanje v evropski socialni model.
Poudarek portugalskega predsedovanja EU bo seveda na okrevanju po pandemiji. Na to področje se bodo osredotočale tudi države, ki bodo predsedovanje prevzele v prihodnje.
Splošne naloge države, ki predseduje EU
Država, ki za obdobje šestih mesecev prevzame vodenje Evropske unije, je odgovorna za pospeševanje dela Sveta, ki se tiče zakonodaje EU. Skrbi za to, da se zakonodajni procesi nemoteno odvijajo in da je zagotovljeno sodelovanje med članicami. Predsedujoča država je v funkciji poštenega in nevtralnega posrednika.
Sicer pa predsedovanje EU obsega dve glavni nalogi: načrtovanje in vodenje sej v Svetu ter zastopanje Sveta v odnosu z drugimi EU institucijami.
Načrtovanje in vodenje sej vključuje stalne odbore in odbore, ki se ukvarjajo s specifičnimi temami. Država, ki predseduje, skrbi za to, da razprave potekajo brezhibno in da so pri njih ustrezno uporabljene delovne metode Sveta in poslovnik.
Pod zastopanje Sveta v odnosu do drugih institucij EU se šteje težnja po doseganju dogovora o zakonodajnih predlogih. Predsedstvo mora svoje delo usklajevati s predsedstvom Evropskega sveta in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Slovensko predsedovanje EU
Slovenija se je Evropski uniji priključila leta 2004, predsedovanje EU pa je prvič prevzela leta 2008. 1.7. je že drugič stopila na to pozicijo.
Gre za zelo odgovorno funkcijo, zato priprave že nekaj časa potekajo v polnem teku. Od prvega predsedovanja EU Slovenije se je marsikaj spremenilo. Vmes je v veljavo stopila Lizbonska pogodba. Zaradi česar se je vloga predsedujoče države nekoliko spremenila. Prav tako je pustila pandemija na celotno Evropo pomemben pečat in prioritetne naloge bodo te vplive čim bolj zmanjšati.
V sklopu priprav se predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Anže Logar dogovarjata z drugimi evropskimi voditelji. Tako bodo v času predsedovanja Slovenije lažje zastavljeni ambiciozni in hkrati uresničljivi cilji.
Ker bo ključnega pomena delo na odpravi posledic pandemije, se bo Slovenija pri predsedovanju EU osredotočala na pospeševanje gospodarske rasti in na socialno okrevanje. Prednostno se bo ukvarjalo tudi z digitalno preobrazbo Evrope. Seveda bo ena izmed pomembnih tematik tudi boj proti podnebnim spremembam.
Poleg zadolžitev, ki jih bo Slovenija imela v sklopu predsedovanja, pa bo to za našo državo tudi priložnost, da ta poveča svoj ugled tako na ravni Evropske unije kot tudi širše. V pripravah so tudi krepitev znanja, veščin in zmogljivosti slovenske javne uprave.
Predsedovanje EU Slovenije leta 2008
Med državami, ki so se leta 2004 priključile Evropski uniji, je Slovenija prva prevzela funkcijo predsedovanja EU leta 2008. Priprave na predsedovanje so se začele že januarja 2005. Izkušnje drugih držav so namreč pokazale, da je za prvo predsedovanje potrebna približno triletna priprava. Leta 2005 so tako že postavili organizacijske in tehnične temelje za izvedbo tega projekta.
Za vodenje je bila ustanovljena posebna skupina. Vodil jo je vodja Službe Vlade RS za evropske zadeve. So bila pa v priprave vključena tudi vsa ministrstva, kot je tudi tokrat.
Da bi Slovenija vlogo predsedujoče uspešno izpeljala, je angažirala 1000 visoko usposobljenih strokovnjakov. Nekateri med njimi so bili takrat v Bruslju, drugi v Ljubljani ter skrbeli za to, da je predsedovanje EU potekalo čim bolj nemoteno.
V sklopu predsedovanja je potekalo tudi 100 spremljajočih neformalnih dogodkov. Na vse to se je bilo treba skrbno pripraviti in uskladiti delovanje sodelujočih.
V sklopu priprav je bilo treba najprej narediti osnutek vsebin, ki so bile srž predsedovanja. Tistega leta so bile v ospredju naslednje teme: institucionalne reforme, širitev EU, novo sosedstvo, energetika in medkulturni dialog.
Ker je bilo leto 2008 hkrati tudi leto medkulturnega dialoga, so v Evropski uniji potekale številne dejavnosti skladne s tem. veliko se je delalo na promociji kulture. Energetika je bila tisto leto precej pereča zaradi odvisnosti Evropske unije od uvoza energije.
Ko je Slovenija leta 2008 predsedovala EU, je bila prav tako v sklopu tria skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Tako so že v tistem obdobju te države skupaj oblikovale 18-mesečni program predsedovanja in izpostavile glavne teme in cilje, ki se jih je zasledovalo v tem obdobju.
Slovenska vlada se zaveda, da je predsedovanje Evropski uniji pomemben projekt državnega pomena in da je za vsebinsko in organizacijsko izvedbo treba doseči enotnost na različnih ravneh odločanja. S tem, ko bo Slovenija uspešno opravila dane naloge, se bo povečala tudi njena veljava v sklopu Evropske unije pa tudi v Svetu.
Tako kot je Slovenija uspešno prevzela to funkcijo že pred leti, verjamemo, da bo uspešna tudi tokrat. Letos bo njena vloga še toliko bolj pomembna in naporna, saj se od začetka pandemije covid-19 srečujemo s situacijo, ki je nismo mogli predvideti in ki je pomembno vplivala na vse vidike našega življenja in delovanja.
Pripravil. Nadlani.si
