Pretres v slovenskem konjeniškem klubu! Več kot deset jahačic spregovorilo: za boljše konje naj bi trener zahteval spolne odnose
Pričevanja več nekdanjih jahačic Konjeniškega kluba Velenje odpirajo eno najresnejših zgodb v slovenskem konjeniškem športu v zadnjih letih. Trenerju Robiju Skazi očitajo pritiske, poniževanje in odnose, pri katerih naj bi bile športne priložnosti povezane tudi s spolnostjo. Toda še bolj neprijetno postaja vprašanje, ali so opozorila obstajala že pred leti – in kdo je zanje vedel.
Nekatere so k njemu prišle še kot deklice
Pričevanja, ki jih je zbral Dnevnik in so jih v četrtek povzeli tudi drugi slovenski mediji, segajo najmanj 15 let v preteklost. Nekatere jahačice naj bi pri Robiju Skazi začele trenirati že pri devetih ali desetih letih. Dolga leta naj bi bil zanje trener, človek, ki jim je odpiral vrata v šport, organiziral treninge in tekmovanja ter v nekaterih primerih pomagal tudi pri stroških.
Prav zaradi tega je bilo razmerje moči po njihovih besedah izrazito. Več sogovornic trdi, da naj bi se odnos sčasoma spreminjal, športne ugodnosti pa naj bi postajale povezane z intimnimi oziroma spolnimi odnosi. Ena od žensk je povedala, da je bila ob prvem spolnem odnosu s Skazo stara 17 let, druge naj bi bile večinoma stare okoli 18 let.
Njihove navedbe so resne, vendar je treba poudariti, da gre za pričevanja žensk in ne za pravnomočno ugotovljena dejstva.
Boljši konji, cenejši treningi in nastopi?
Vzorec, ki ga opisujejo sogovornice, je podoben. Skaza naj bi posameznim jahačicam omogočil boljšega konja, dodatne ure jahanja, nižjo ceno treningov ali možnost nastopa na tekmovanju. Ko naj bi ga zavrnile oziroma poskušale odnos prekiniti, pa naj bi sledili ignoriranje, slabši pogoji za trening, izguba konja ali izključevanje s tekmovanj.
Nekatere ženske navajajo še bistveno resnejše očitke. Trdijo, da naj bi jih trener fotografiral med spolnimi odnosi oziroma od njih zahteval gole fotografije. Ob poskusu prekinitve odnosa naj bi v posameznih primerih sledile grožnje z razkritjem posnetkov. Ena od nekdanjih zaposlenih je po poročanju medijev povedala, da naj bi ji Skaza gole posnetke pokazal sam.
Skaza na vprašanja Dnevnika glede najnovejših očitkov ni odgovoril. Ko ga je časnik pred dnevi soočil z navedbami druge jahačice o domnevnem fizičnem napadu in zadržanju konja, jih je zavrnil ter dejal, da so navedbe lažnive.
Policijska prijava je očitno odprla vrata drugim
Prelomnica je prišla konec avgusta. Jahačica, stara nekaj več kot 20 let, je 31. avgusta odšla na Policijsko postajo Velenje in Skazo prijavila zaradi dogodka, za katerega trdi, da je prerasel v fizični napad.
Dnevnik je pridobil policijski zapisnik o ustni ovadbi in zdravniški izvid. Policija je potrdila, da preverja sum kaznivih dejanj grožnje in zatajitve. Jahačica je pripovedovala tudi o več kot desetletje dolgem odnosu s trenerjem, ki naj bi ga po njenem doživljanju vse bolj zaznamovali nadzor, poniževanje in pritiski.
Njena zgodba naj bi spodbudila še druge nekdanje članice, da so začele govoriti o svojih izkušnjah.
In prav tukaj zgodba preseže spor med trenerjem in eno jahačico. Če podobne vzorce neodvisno opisuje več žensk iz različnih obdobij, se logično odpira vprašanje, ali so bili znaki vidni že prej.
Je opozorilo obstajalo že leta 2022?
Morda najpomembnejša sled vodi v leto 2022.
Ena od sogovornic Dnevnika trdi, da naj bi konec tega leta več deklet pripravilo dopis za Konjeniško zvezo Slovenije. V njem naj bi opisale verbalno in fizično nasilje ter domnevno pogojevanje oziroma zahteve po spolnih uslugah. Toda dokument naj na zvezo oziroma v formalni postopek na koncu ne bi prišel, saj naj bi ga po pritiskih umaknile. Te navedbe niso neodvisno potrjene.
Če bi se izkazalo, da je tak dokument dejansko obstajal, bi bilo ključno ugotoviti, kdo je bil z njegovo vsebino seznanjen, ali je kdo govoril z dekleti ter ali so bile pristojne osebe v konjeniškem okolju na očitke kakorkoli opozorjene.
Konjeniška zveza Slovenije na konkretna vprašanja Dnevnika glede najnovejših pričevanj po doslej objavljenih informacijah ni odgovorila.
Skaza ni bil zgolj trener enega kluba
Pomemben je tudi položaj, ki ga je imel Skaza v slovenskem konjeništvu.
Uradni zapisniki Konjeniške zveze Slovenije kažejo, da je bil že leta 2017 imenovan za predsednika Slovenske konjeniške akademije, leta 2019 pa je bil na tem položaju ponovno potrjen za mandatno obdobje. Akademija je povezana z usposabljanjem in licenciranjem strokovnih delavcev v konjeniškem športu.
Danes ga uradna spletna stran KZS še vedno uvršča v B-kader članske reprezentance Slovenije v preskakovanju ovir, kjer je naveden kot član Konjeniškega kluba Velenje.
To samo po sebi seveda ne potrjuje nobenega od očitkov. Kaže pa, da gre za osebo, ki je bila vrsto let vpeta tudi v širše strukture slovenskega konjeniškega športa.
Leta 2021 so v garderobi našli skrito kamero
Zgodba ima še eno nenavadno poglavje, ki ga je treba od aktualnih očitkov jasno ločiti.
Leta 2021 so v prezračevalnem jašku dekliške garderobe s tuši Konjeniškega kluba Velenje našli snemalno napravo. Garderobo so uporabljale tudi mladoletne jahačice. Policija je Dnevniku potrdila, da je takrat obravnavala sum neupravičenega slikovnega snemanja in ugotovila, kdo je osumljenec. Oškodovana oseba je nato umaknila predlog za pregon, zato se postopek ni nadaljeval. Policija identitete osumljenca ni razkrila.
Zato ni nobene podlage, da bi postavitev naprave pripisovali Skazi.
So pa sogovorniki Dnevnika povedali, da naj bi po odkritju kamere poklicali prav njega. Po njihovih navedbah je napravo prevzel, nekatere prisotne pa naj bi skušal prepričati, naj zadeve ne prijavijo policiji. Gre znova za navedbe prič, ki niso bile potrjene v sodnem postopku.
Zaplet tudi pri policiji
Nenavadno nadaljevanje ima tudi letošnja prijava.
Jahačica trdi, da naj bi ji policist pred uradnim sprejemom ovadbe povedal, da je z očetom Robija Skaze prijatelj že več kot tri desetletja, nato pa naj bi ji predlagal, naj se namesto prijave poskuša dogovoriti z njim.
Policijska uprava Celje je potrdila, da je 4. septembra prejela prijavo zaradi suma nepravilnosti pri ravnanju policista in da primer preverja v notranjevarnostnem postopku. Za zdaj torej ni ugotovljeno, da je policist ravnal nepravilno.
Dnevnik je poleg tega od več sogovornikov izvedel, da naj bi isti policist leta 2021 sprejel tudi prijavo zaradi snemalne naprave v garderobi. Policija te informacije ni potrdila.
KZS je govorila o ničelni toleranci – toda kaj se je zgodilo s prijavo?
Konjeniška zveza se je po prvi letošnji prijavi javno odzvala s splošnim stališčem. Poudarila je, da v športu ni prostora za fizično, psihično ali spolno nasilje, obenem pa zapisala, da odgovornosti posameznikov ne more ugotavljati zgolj na podlagi govoric, anonimnih navedb oziroma nepreverjenih zapisov.
Toda jahačica je po poročanju Dnevnika zvezi poslala tudi policijski zapisnik in zdravniški izvid. Sama trdi, da je prejela potrditev, da je elektronsko sporočilo prispelo, vsebinskega odgovora pa naj ne bi bilo.
Prav tu bo potrebno dodatno pojasnilo zveze: kako je prijavo obravnavala, katere postopke je mogoče sprožiti in ali je glede na nove navedbe sprejela kakršnekoli začasne ukrepe.
Prijava je zdaj tudi pred Komisijo za integriteto OKS
Primer je medtem dosegel Olimpijski komite Slovenije. Po objavljenih informacijah je OKS prijavo prejel 4. septembra, obravnavala pa jo bo Komisija za integriteto.
OKS ima vzpostavljeno enotno kontaktno točko za prijavljanje nepravilnosti, prijave pa lahko obravnava prav komisija za integriteto.
Zdaj zato ni več vprašanje samo, kaj se je oziroma ni zgodilo med trenerjem in posameznimi jahačicami. Pred športnimi institucijami je širše vprašanje: ali so mehanizmi, namenjeni zaščiti mladih športnic, v tem primeru delovali dovolj zgodaj in dovolj učinkovito?
Najtežje vprašanje šele čaka na odgovor
V tem trenutku proti Skazi zaradi najnovejših navedb o spolnih odnosih ni javno znane pravnomočne ugotovitve odgovornosti. Očitke je zato treba obravnavati kot očitke, ne kot dokazana kazniva dejanja.
Toda množica pričevanj, policijska prijava, navedbe o dopisu iz leta 2022, ločen primer skrite kamere in vključitev Komisije za integriteto OKS pomenijo, da zgodbe ni več mogoče skrčiti na osebni spor.
Najpomembnejše vprašanje zato postaja drugačno: če so dekleta o težavah govorila že pred leti, zakaj se zgodba v celoti odpira šele danes?
Na ta odgovor bodo morali poleg vpletenih posameznikov odgovoriti tudi tisti, ki so v športu odgovorni za varnost mladih tekmovalk.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Dnevnik
