Slovenija na vrhu Balkana po samomorih, najbolj ogroženi pa niso mladi
Podatek, ki vzbuja pozornost in odpira pomembna vprašanja o duševnem zdravju.
LJUBLJANA – Slovenija ima najvišjo stopnjo samomorov med državami Balkana. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da je leta 2021 stopnja znašala 13,2 samomora na 100.000 prebivalcev, kar je občutno več kot v večini držav regije. Še posebej pa izstopajo podatki o starosti oseb, ki si vzamejo življenje.
Slovenija močno odstopa od juga Balkana
Po podatkih WHO Sloveniji sledita Hrvaška z 10,6 in Srbija z 9,4 samomora na 100.000 prebivalcev. Na drugem koncu lestvice so Albanija z 2,1, Turčija z 2,6 in Grčija s 3,4 samomora na 100.000 prebivalcev. To pomeni, da je stopnja samomorov v Sloveniji več kot šestkrat višja kot v Albaniji in skoraj štirikrat višja kot v Grčiji. Razlike med državami so velike, čeprav si delijo podobno geografsko območje. Strokovnjaki opozarjajo, da razlogov ni mogoče pojasniti zgolj z gospodarskim razvojem, saj gre za preplet družbenih, zdravstvenih in kulturnih dejavnikov.
| Država | Stopnja samomorov na 100.000 prebivalcev |
|---|---|
| Slovenija | 13,2 |
| Hrvaška | 10,6 |
| Srbija | 9,4 |
| Črna gora | 8,9 |
| Romunija | 7,2 |
| Bolgarija | 6,3 |
| BiH | 5,7 |
| Severna Makedonija | 4,6 |
| Grčija | 3,4 |
| Turčija | 2,6 |
| Albanija | 2,1 |
Kaj razkrivajo številke?
Slovenija, Hrvaška in Srbija tvorijo skupino držav z občutno višjimi stopnjami samomorilnosti kot države na jugu Balkanskega polotoka. To ni nov pojav, saj je Slovenija že desetletja po kazalnikih samomorilnosti bližje državam srednje Evrope, kot sta Avstrija in Madžarska, kot pa sredozemskim državam. Raziskovalci opozarjajo, da gre za kompleksen pojav, na katerega vplivajo staranje prebivalstva, duševne bolezni, škodljiva raba alkohola, socialna izolacija in drugi dejavniki. Pomembno vlogo ima tudi pripravljenost posameznikov, da poiščejo pomoč ob duševnih stiskah.
Največ samomorov med starejšimi
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2024 kažejo, da samomor v Sloveniji najpogosteje prizadene starejše prebivalce. Največ primerov je bilo zabeleženih v starostni skupini 80 let in več, kjer je zaradi samomora umrlo 51 ljudi. Visoke številke beležijo tudi skupine od 65 do 69 let s 36 primeri ter od 60 do 64 let s 35 primeri. Skupaj je bilo med osebami, starejšimi od 60 let, zabeleženih kar 175 samomorov, kar predstavlja skoraj polovico vseh primerov v državi.
Zakaj so starejši bolj ogroženi?
Strokovnjaki med možnimi razlogi pogosto omenjajo osamljenost, izgubo partnerja ali prijateljev, kronične bolezni, zmanjšano socialno vključenost ter občutek nemoči, ki se lahko pojavi v poznejšem življenjskem obdobju. Hkrati starejši redkeje poiščejo strokovno pomoč zaradi duševnih stisk, kar lahko dodatno poveča tveganje. Pri starejših moških so stopnje samomorov tradicionalno višje kot pri drugih skupinah prebivalstva, dodatno pa lahko tveganje povečajo tudi zdravstvene težave, upokojitev in izguba vsakodnevnih socialnih stikov.
| Starostna skupina | Število samomorov (2024) |
|---|---|
| SKUPAJ | 363 |
| 0–9 let | 0 |
| 10–19 let | 6 |
| 20–24 let | 11 |
| 25–29 let | 7 |
| 30–34 let | 23 |
| 35–39 let | 23 |
| 40–44 let | 31 |
| 45–49 let | 28 |
| 50–54 let | 29 |
| 55–59 let | 30 |
| 60–64 let | 35 |
| 65–69 let | 36 |
| 70–74 let | 23 |
| 75–79 let | 30 |
| 80 let in več | 51 |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), 2024
Na drugi strani so številke pri mlajših starostnih skupinah precej nižje. Med mladimi, starimi od 10 do 19 let, je bilo leta 2024 zabeleženih šest primerov, med starimi od 20 do 24 let pa enajst. Čeprav so številke bistveno nižje kot pri starejših, strokovnjaki opozarjajo, da je vsak primer tragedija in da je zgodnje prepoznavanje duševnih stisk ključnega pomena za preprečevanje najhujših posledic. Pomembni so odprt pogovor, podpora bližnjih in pravočasna strokovna pomoč.
Pomembno je govoriti o duševnem zdravju
Za vsako številko v statistiki se skriva človeška zgodba, družina in skupnost, ki jo izguba zaznamuje za vse življenje. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da odprt pogovor o duševnem zdravju ni znak šibkosti, temveč pomemben korak k preprečevanju tragedij. Ozaveščanje, medsebojna podpora in pravočasna pomoč ostajajo ključni dejavniki pri zmanjševanju števila samomorov ter izboljšanju kakovosti življenja ljudi, ki se soočajo z duševnimi stiskami.
Napisal: K. J.
Vir: WHO, Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
