Preverili smo plače v Sloveniji: Kdo je na boljšem – javni ali zasebni sektor?

Vsako leto ob objavi podatkov o plačah se ponovi ista zgodba – primerjave, vprašanja, kritike in iskanje odgovorov. So zaposleni v javnem sektorju res privilegirani? Zakaj so v določenih regijah plače bistveno nižje od povprečja? In ali je dvig plač v zasebnem sektorju znak gospodarske rasti ali zgolj odraz inflacije?

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkrivajo zanimivo sliko. Povprečna bruto plača v Sloveniji je v letu 2024 znašala 2.394,92 evra, neto pa 1.526,02 evra. Rast je bila opazna – nominalno 6,2 % višja kot leto prej, realno pa 4,1 %. Toda, če pogledamo podrobneje, vidimo pomembne razlike med sektorji, regijami in celo meseci.

Javni proti zasebnemu sektorju: Razlika, ki ni zanemarljiva

Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je v letu 2024 znašala 2.280,99 evra, v javnem pa 2.645,10 evra. Razlika? 364,11 evra v korist javnega sektorja.

• Zasebni sektor: Rast je bila opazna – 7,0 % nominalno, neto plača pa se je dvignila na 1.456,34 evra, kar je 4,4 % več kot leto prej.
• Javni sektor: Plače so zrasle za 4,6 %, povprečna neto plača pa je dosegla 1.679,04 evra, kar pomeni 2,6-odstotno rast.

Najbolj očitno razliko občutijo zaposleni v ožjem javnem sektorju (državni upravi), kjer je bila povprečna bruto plača 2.632,82 evra, neto pa 1.670,27 evra.

Zakaj javni sektor še vedno prednjači? Razlogov je več:

• Stabilnost zaposlitve in kolektivne pogodbe, ki zagotavljajo usklajevanje plač.
• Višje osnovne plače v določenih segmentih, kot so zdravstvo, izobraževanje in javna uprava.
• Manj nihanja zaradi gospodarskih kriz, saj je financiranje neodvisno od trga.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da je v zasebnem sektorju pogosto več dodatnih izplačil (božičnice, nagrade za uspešnost), ki uradna statistika ne upošteva v celoti.

Regijske razlike: Kje se živi najbolje in kje najslabše?

Osrednjeslovenska regija ostaja plačni šampion, saj je povprečna bruto plača znašala 2.625,64 evra – kar 9,6 % nad slovenskim povprečjem. Jugovzhodna Slovenija sledi z 2.416 evri, kar pomeni, da je le 0,9 % nad povprečjem.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Na drugi strani pa Primorsko-notranjska regija ostaja na dnu lestvice, s povprečno bruto plačo 2.068,62 evra, kar je 13,6 % manj od državnega povprečja. Nekoliko bolje se godi zaposlenim v Pomurju, Zasavju in Savinjski regiji, kjer plače vseeno ostajajo okoli 100 evrov pod povprečjem.

Zakaj te razlike?

• Gospodarska aktivnost je v osrednjeslovenski regiji višja, več je mednarodnih podjetij, sedežev velikih korporacij in priložnosti za bolje plačane poklice.
• Industrijsko razvite regije, kot sta Savinjska in Pomurje, imajo močno proizvodnjo, a nižje povprečne plače, saj delovna mesta pogosto ne zahtevajo visokošolske izobrazbe.
• Regije, ki temeljijo na javnih službah in turizmu (npr. Primorska in Gorenjska), imajo bolj sezonska nihanja, kar vpliva na povprečne zaslužke.

Decembrski skok plač: Božičnice in nagrade spremenile sliko

December 2024 je bil mesec presenečenj – povprečna bruto plača je poskočila na 2.803,97 evra! To je 11,3 % več kot novembra. Neto plača se je povečala na 1.825,75 evra, kar je 13,3 % več.

Zakaj tako izrazit skok?
Glavni razlog so izredna izplačila – božičnice, nagrade za poslovno uspešnost in druge bonitete. Delež teh izplačil v celotni masi plač je bil decembra 12,8 %, medtem ko je bil novembra le 5,7 %.

• V zasebnem sektorju so decembrske plače dosegle 2.721,63 evra bruto, kar pomeni 11,9-odstotno rast.
• V javnem sektorju pa so plače zrasle na 2.982,28 evra bruto, kar je 10,1-odstotno povečanje.

A realnost je drugačna – januarja 2025 se bo večina teh plač vrnila na običajne ravni.

Kaj pomeni ta rast plač za prihodnost?

Višje plače bi morale pomeniti boljši standard, a je realnost kompleksnejša. Čeprav rast plač prehiteva inflacijo, ostajajo številni izzivi:

1. Razkorak med javnim in zasebnim sektorjem – vprašanje, ki sproža razprave in pritiske na reforme.
2. Regijske razlike – ali bo država sprejela ukrepe za zmanjšanje gospodarske neenakosti?
3. Vpliv božičnic in nagrad – kako bo dolgoročno rasla kupna moč prebivalstva?

Podatki kažejo, da se razmere izboljšujejo, a nekateri še vedno čutijo pritisk visokih življenjskih stroškov. Ali bo leto 2025 prineslo novo dinamiko na trgu dela? Bodo plače še rasle ali bo gospodarstvo zadihalo?

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik