»Pričakujem hišne preiskave« Rok Snežič brez zavor: Alenki Bratušek očita veliko tatvino, dvema funkcionarkama pa molk
Posnetek, na katerem naj bi Vesna Vuković govorila o domnevnem okoriščanju Alenke Bratušek, dobiva resno pravno nadaljevanje. Rok Snežič je policiji in Specializiranemu državnemu tožilstvu prijavil Bratuškovo, Vukovićevo in Barbaro Kolenko Helbl ter zahteva, da organi zanje uporabijo enaka merila, kot so jih nekoč zanj.
Prijava, ki odpira neprijetna vprašanja
Mariborski poslovnež Rok Snežič je na policijo in Specializirano državno tožilstvo naslovil prijavo suma kaznivih dejanj zoper tri vidne predstavnice slovenske politike. Nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda Vesni Vuković in nekdanji generalni sekretarki vlade Barbari Kolenko Helbl očita domnevno opustitev ovadbe kaznivega dejanja, poslanki Alenki Bratušek pa domnevno veliko tatvino.
Gre za resne očitke, vendar je treba poudariti, da prijava še ne pomeni uvedbe kazenskega postopka, še manj pa dokazuje krivdo prijavljenih oseb. Policija in tožilstvo morata najprej preveriti vsebino posnetka, okoliščine njegovega nastanka, identiteto sogovornic ter predvsem resničnost izrečenih navedb.
Besede, ki so sprožile politični vihar
V središču zgodbe je zvočni posnetek, ki je bil marca objavljen na anonimnem spletnem profilu Maske padajo. Na njem naj bi bilo mogoče slišati Vesno Vuković, ki Barbari Kolenko Helbl pripoveduje o pogovoru z nekdanjim direktorjem Direkcije za infrastrukturo Bojanom Tičarjem.
»En Tičar … ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade,« je slišati na posnetku.
V nadaljevanju naj bi Vukovićeva omenjala podjetje s Štajerske, gradnjo drugega tira in približno 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih nekdo »dvignil« od družbe 2TDK. Posnetek je bil pozneje s Facebooka odstranjen, ohranil pa naj bi se na omrežju X.
Tudi če bi strokovnjaki potrdili, da posnetek ni bil umetno ustvarjen ali vsebinsko spremenjen, bi to dokazovalo le njegovo tehnično pristnost. Ne bi pa samo po sebi dokazovalo, da so navedbe, izrečene v pogovoru, resnične. Prav to razliko bodo morali upoštevati tudi preiskovalci.
Pogodba, vredna več kot dva milijona evrov
Po nekaterih doslej objavljenih informacijah naj bi se pogovor nanašal na ormoško podjetje Mind Inženiring, ki je maja 2021 z družbo 2TDK sklenilo pogodbo za investicijski supernadzor pri gradnji drugega tira.
Pogodba je bila vredna 1,85 milijona evrov brez DDV oziroma približno 2,25 milijona evrov z DDV. Podjetje naj bi bilo edini ponudnik, ob prijavi na razpis pa naj bi imelo dva zaposlena.
Direktor podjetja Mitja Kosec je že zanikal, da bi denar iz pogodbe odtekal kam drugam. Poudaril je, da so bile opravljene ure strokovnjakov popisane, pri izvajanju pogodbe pa naj bi sodelovali tudi zunanji sodelavci.
V zgodbi se omenja tudi Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice na direkciji, čigar brat naj bi bil poročen s Koščevo sestro. Jurkovič je očitke zavrnil in poudaril, da direkcija pri konkretnem naročilu ni sodelovala.
Kaj mora biti dokazano po 281. členu?
Snežič se pri prijavi Vukovićeve in Kolenko Helblove sklicuje na drugi odstavek 281. člena Kazenskega zakonika. Ta določa kazensko odgovornost uradne osebe, ki zavestno ne ovadi kaznivega dejanja, za katero izve pri opravljanju službe, če je zanj predpisana kazen treh ali več let zapora in se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Toda za obstoj takšnega kaznivega dejanja ne zadostuje zgolj to, da je nekdo slišal govorice ali nedoločene očitke. Preiskovalci bi morali ugotoviti, ali je posameznica dejansko imela status uradne osebe, ali je za dovolj konkreten sum izvedela pri opravljanju službe ter ali se je zavestno odločila, da ga ne bo prijavila.
Posebej pomembno bo vprašanje statusa Vesne Vuković. Položaj generalne sekretarke politične stranke namreč sam po sebi še ne pomeni nujno statusa uradne osebe v smislu kazenskega prava. Pri Barbari Kolenko Helbl pa bo treba ugotoviti, kdaj in v kakšni vlogi naj bi izvedela za navedbe ter ali je šlo za informacije, ki jih je prejela pri opravljanju uradnih nalog.
Tudi pravna opredelitev domnevnega ravnanja Bratuškove kot »velike tatvine« je za zdaj Snežičeva ocena. Policija in tožilstvo na njegovo pravno razlago nista vezana. Ocenita lahko, da gre za drugo kaznivo dejanje, da je potreben dodaten pregled ali da podatki ne zadoščajo niti za začetek postopka.
Snežič: Pričakujem enake vatle
Snežič ob prijavi poudarja, da pričakuje enako odločno ukrepanje, kot ga je bil deležen sam. Spomnil je na hišne preiskave, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad aprila 2024 izvedel na 23 lokacijah, tudi pri njem, zaradi domnevne afere DARS.
Snežič je očitke, da naj bi prejel 90.000 evrov podkupnine za pomoč pri pridobivanju posla na Darsu, ves čas zanikal. Po končani preiskavi NPU zoper njega ni vložil kazenske ovadbe, temveč je tožilstvu poslal poročilo, ker naj na podlagi zbranih obvestil ne bi ugotovil podlage za ovadbo.
»Upam, da bo NPU tudi pri vseh treh udeleženkah opravil hišne preiskave, kakor jih je v mojem primeru zaradi, kot ji pravim sam, fiktivne afere DARS. Nisem funkcionar niti politik, zato upam, da bodo za vse veljali enaki vatli,« je dejal.
Celotna izjava Roka Snežiča
Snežič je prijavo in svoje razloge pojasnil v daljši izjavi, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti:
»Spoštovani,
podajam prijavo suma storitve kaznivega dejanja zoper tri nekdanje javne funkcionarke: Vesno Vuković, nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda, Barbaro Kolenko Helbl, nekdanjo generalno sekretarko Vlade Republike Slovenije v času vlade Roberta Goloba, ter poslanko Alenko Bratušek.
Vesna Vuković in Barbara Kolenko Helbl sta po mojem mnenju osumljeni storitve kaznivega dejanja po 281. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca). Drugi odstavek navedenega člena določa:
»Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.«
Po mojem razumevanju iz vsebine posnetkov telefonskih pogovorov, ki so bili v mesecu marcu objavljeni na spletu, katerih avtentičnost naj bi po javno dostopnih informacijah potrdili tuji forenzični strokovnjaki, izhaja, da sta imeli obe navedeni funkcionarki informacije o domnevnem kaznivem dejanju velike tatvine, ki naj bi ga storila poslanka Alenka Bratušek. Kot uradni osebi bi bili v takšnem primeru dolžni o sumu kaznivega dejanja obvestiti pristojne organe pregona (Policijo ali Državno tožilstvo). Ker tega po mojih informacijah nista storili, menim, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja po 281. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije.
Prav tako menim, da obstaja sum, da je Alenka Bratušek storila kaznivo dejanje velike tatvine, kar naj bi izhajalo iz vsebine navedenih avtentičnih posnetkov telefonskega pogovora med Vesno Vuković in Barbaro Kolenko Helbl.
Policijo in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije pozivam, da navedene okoliščine preverita ter opravita vse potrebne postopke za ugotovitev, ali obstajajo elementi kaznivih dejanj, navedenih v tej prijavi.
Lep pozdrav,
ddr. Rok Snežič, univ. dipl. prav.
Lobist z licenco Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)«
Zdaj je poteza na strani policije in tožilcev
Bratuškova je po objavi posnetkov napovedala kazenske in odškodninske postopke, če se bo izkazalo, da so posnetki pristni. Za zdaj ni znano, ali je zaradi izrečenih besed že sprožila postopek proti Vesni Vuković ali drugim osebam.
Snežičeva prijava je zdaj na mizah policije in Specializiranega državnega tožilstva. Pristojni bodo morali ločiti politično eksplozivne besede od dokazov, preveriti denarne tokove in ugotoviti, ali se za posnetkom skriva dejansko kaznivo ravnanje ali zgolj pogovor z nepreverjenimi trditvami.
Vprašanje zato ni le, ali bodo sledile hišne preiskave. Ključno je, ali bodo organi pregona tudi pri politično izpostavljenih imenih ravnali enako hitro, temeljito in odločno, kot ravnajo v drugih odmevnih primerih.
Pripravil: I.M.
Vir: www, STA
