Prva spomladanska opravila na vrtu in v sadovnjaku že kličejo

18. mar. 2016, ob 10.20
Posodobljeno pred 1 letom ali več
355
250 SEK

Toplo spomladansko sonce kar vabi, da pričnemo z deli zunaj – na vrtu in v sadovnjaku. Med najpomembnejša dela sodi rez sadnega drevja, ki zahteva nadvse strokovno roko. Pomembna je tudi priprava tal, kamor bomo posadili vrtnine.

Ker so na našem vrtu tudi rastline, ki so prezimile in nas bodo v novi sezoni ponovno razveseljevale s pridelkom, le-te okopljemo, oplevemo  in uredimo njihove gredice. In katere rastline so to? Motovilec, blitva, špinača, solata, šparglji, pa še kaj bi lahko našteli. Zraven seveda spada tudi jesenski česen, ki ste ga morebiti posadili v pozni jeseni. Eno izmed marčevskih opravil na vrtu je tudi to, da se odločimo, katere vrtnine si želimo imeti na vrtu. Zapišite si jih, v glavi si zarišite plan, kam in kako boste kaj posejali in posadili.

Ne obdelujemo mokre zemlje, da ne pokvarimo njene strukture

Obračanje zemlje z lopato je splošno uveljavljena praksa obdelave in priprave tal na setev in sejanje vrtnin. Prekopavanje izboljša sestavo vrhnjega sloja prsti in odvodnjavanje ter spravi na površje hranilne snovi iz spodnjih slojev. Tako spodbuja delovanje deževnikov in bakterij, z t. i. lopatanjem pa tudi odkrijemo škodljivce, ki se skrivajo v prsti.

Ne obdelujemo mokre zemlje, da ne pokvarimo njene strukture, zračnosti in rahlosti, niti se tega ne lotimo, kadar je presuha, saj tedaj postane preveč prhka. Idealnih tal ni treba vsako leto obračati z lopato, ker imajo že samo gojenje, ki zahteva npr. izkopavanje korenin ali gomoljev in druge vrste obdelovanja, podobne učinke. Vsake tri ali pet let je dobro opraviti dvojno prekopavanje, saj tako preprečimo, da bi pod zgornjim slojem nastala trda podlaga. V letih, ko nam ni treba vihteti lopate, z vkopavanjem zelenega gnoja (rastlin, ki jih posejemo predvsem za izboljšanje tal) obogatimo prst s hranilnimi snovmi, tako da ohrani dovolj humusa tudi za naslednjo sezono. Z vsakoletnim dodajanjem organskih gnojil, najboljši je kompost, pa tla seveda tudi obdelujemo.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

SPOMLADANSKA DELA NA VRTU-FOTO-DOM IN VRT-FOTO2

Tla obogatimo z gnojili, hlevskim gnojem ali pa uporabimo kompost

Zelenjava porabi za rast in razvoj veliko hranil, zato je pomembno, da oskrbimo prst z organskimi in mineralnimi snovmi, s čimer uravnavamo delež humusa in rudninskih delcev v tleh. Predvsem humus, organska sestavina prsti, ki vsebuje razpadajoče rastlinske in živalske snovi, je bistvena za zdravje prsti. Tla lahko obogatimo s sodobnimi organskimi gnojili z dodatkom mineralnih mešanic, hlevskim gnojem ali pa uporabimo kompost z domačega vrta. Spomladi s svežim hlevskim gnojem ne gnojimo, čas za to je jeseni. Takrat ga potrosimo po površini gredic, če so tla lahka, ali vdelamo v težja tla, nato pa spomladi plitko zadelamo.

Prav zato je pomembno pravilno kolobarjenje, za katerega je značilno, da rastline nikoli ne posadimo na isto mesto kot prejšnje leto. Če se se odločimo za triletno kolobarjenje, intenzivneje gnojimo tretjino gredic, kjer bodo uspevale najzahtevnejše vrtnine, druge gredice pa gnojimo malo ali sploh ne, saj bodo zadostovala hranila, ki so ostala v tleh od gnojenja iz prejšnjih let.

Katere vrtnine sadimo v mesecu marcu?

Najprej lahko sadimo solate (berivka in listnata solata). Sicer pa je mesec marec primeren čas za sajenje spomladanskega česna in čebule. V marcu je tudi čas, da posadimo šparglje. V hladno zemljo lahko sejemo tudi grah, bob in pa kapusnice (zgodnja repa, redkvica in rukola). Vse te rastline lahko prenašajo temperaturo zemlje pod 10 °C. Korenček, peteršilj in krompir pridejo na vrsto šele pozneje – konec marca. Vrtiček v malem si lahko ustvarimo tudi na primerni okenski polici v hiši, če posadimo v plitve lončke (premer 7,5 cm) paradižnik, papriko, jajčevce in kumare za rastlinjak.

Pa vendar z delom ne hitite – naj se zemlja prej ogreje!

Marčevsko ozračje bo resda toplo in se bodo temperature zraka povzdignile visoko, a vseh opravil na vrtu kljub toplemu vremenu res še ne moremo opraviti, kajti zemlja bo v marcu še hladna. Prehladna. Zato vsi strokovnjaki svetujejo, da se s sajenjem na prostem še nekoliko počaka. Priporočljivo je, da se zemlja ogreje na vsaj 5 stopinj Celzija. Ko se temperatura zemlje ogreje na nekje 8–10 stopinj, pa lahko sejemo tudi peteršilj in korenje.

Pomlad čas za rez sadnega drevja

Zgodnja pomlad je najboljši čas za rez mladega in starega drevja. Z rezjo sadnega drevja uravnavamo razmerje med novo rastjo in rodnostjo. Cilj rezi ni, da porežemo kar se nam zdi odveč. Spoznati moramo osnovne zakonitosti rezi in pridobiti občutek, ki je plod nekajletne prakse. Prav tako je nujno poznati rodni les posamezne sadne vrste.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Rez je koreniti ukrep, vendar ga je potrebno prilagoditi posamezni sadni vrsti, sorti in podlagi. Vedeti je treba, da krošnja potrebuje zrak in svetlobo. Odstranjujemo vse veje, ki rastejo v notranjost, izrežemo tudi veje, ki se križajo ali dotikajo. Ob spomladanski rezi bodite pozorni, da ne odstranite pridelka tekočega leta. Še posebno pazite na okrogle debelejše brste, ki predstavljajo letošnji pridelek.

Če boste rezali bolj pozno pred cvetenjem, se zagotovo ne boste zmotili, pa še drevesa ne bodo rastla tako bujno kot pri zgodnjem ukrepanju, saj se je del energije že usmeril v brstenje. Že France Prešeren je rekel, da le čevlje sodi naj kopitar. Tako je tudi strokovno rez najbolje prepustiti izkušenemu sadjarju. Po domačih nasvetih vsevednežev namreč sadno drevje zelo hitro postane invalid, saj na njem zaradi napačne rezi največkrat gojimo bolj les kot pa plodove. V spomladanskem času se posvetimo predvsem rezi pečkarjev, kot so jablana, hruška, kutina … Vse večje rane po rezi premažemo s cepilno smolo.

Pripravila: D. R.

355
250 SEK