Prvi izračun škode po pozebi v naslednjih tednih
Vlada se je na četrtkovi seji pod točko razno seznanila s prvimi informacijami o škodi po pozebi, ki je prejšnji teden prizadela državo, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Pozeba in sneg sta povzročila izjemno veliko škodo, o njeni višini pa še ne morejo govoriti, saj bo prvi izračun škode mogoče podati šele v naslednjih tednih.
LJUBLJANA – Nasade in vinograde so prejšnji teden prizadele izjemno nizke temperature, ki so se ponekod spustile tudi do -3 ali -4 stopinje Celzija. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja prek Štajerske do Pomurja, kjer so veliki nasadi sadja in vinogradov, tam pa je bilo ob zmrzali tudi za dve stopinji bolj hladno, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo.
Prvi izračun škode bo sicer možno podati v naslednjih tednih, iz prvih podatkov pa je razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okoli 17.000 hektarov površin. Najbolj zaskrbljujoča je škoda v sadovnjakih – po prvih ocenah je močno poškodovanih več kot polovica vseh sadovnjakov, v vinogradništvu pa prve ocene kažejo, da je močno poškodovana tretjina vseh vinogradov, so poudarili na ministrstvu.
Kmetijski minister Dejan Židan je v začetku tedna ocenil, da bi škoda v Sloveniji lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče, medtem pa so na današnji izredni seji kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote ugotavljali, da bo škoda po pozebi na vzhodu Slovenije znašala vsaj 20 milijonov evrov.

Prizadetost posameznih lokacij je odvisna predvsem od nadmorske višine in lege ter s tem povezanih mikroklimatskih pogojev v kritičnih dneh, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Tako so razlike v prizadetosti posameznih posevkov in nasadov na relativno majhnih, zaokroženih območjih, velike. V hladnejših območjih Slovenije (Gorenjska, Koroška, osrednja Slovenija), kjer je vegetacija poznejša, so poškodbe manjše.
Ob tem pa so poudarili, da se lahko državna pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati, oz. za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo sicer podalo pobudo ministrstvu za obrambo za izvedbo postopka izračuna škode skupaj z naborom možnih ukrepov. Slovenija bo medtem z Avstrijo podpisala skupno pobudo, s katero želijo ministre EU in Evropsko komisijo seznaniti z nastalimi posledicami vremenske ujme, tej pa naj bi se pridružile še Hrvaška, Madžarska in Slovaška.