Računsko sodišče udarilo po kulturnem ministrstvu: kaj se je dogajalo v času Simonitija in Vrečko?

03. avg. 2026, ob 19.20
184
110 SEK

Milijoni evrov za kulturne programe in projekte so se povečevali, ministrstvo pa ni znalo jasno pokazati, ali je denar dosegel svoj namen. Računsko sodišče je poslovanje ministrstva med letoma 2021 in 2025 označilo za neučinkovito.

Revizija zajela obdobje dveh ministrov

Ugotovitve segajo čez mandata dveh nekdanjih ministrov za kulturo. Vasko Simoniti je ministrstvo vodil do leta 2022, za njim pa je resor prevzela Asta Vrečko. Računsko sodišče je pregledalo, kako je ministrstvo med letoma 2021 in 2025 zagotavljalo doseganje ciljev razpisov za večletne kulturne projekte in javne kulturne programe.

Končna ocena ni prizanesljiva. Poslovanje ministrstva je bilo po mnenju revizorjev neučinkovito, cilji razpisov pa so bili določeni le delno ustrezno. Pomembno je sicer poudariti, da revizija govori o delovanju ministrstva kot institucije in ne ugotavlja osebne ali kazenske odgovornosti posameznega ministra.

Cilji so obstajali, meril za uspeh pa ni bilo

Osrednji cilj razpisov je bil povečati dostopnost do kakovostnih javnih kulturnih dobrin. Toda kako preveriti, ali se je dostopnost res povečala? Prav tu se je sistem začel lomiti.

Ministrstvo ni določilo jasnih in preverljivih kazalnikov, s katerimi bi lahko izmerilo rezultate. Tudi nekateri pogoji in kriteriji niso bili dovolj natančno opredeljeni, zato so se pri ocenjevanju po istem kriteriju lahko upoštevali različni dejavniki.

Pomanjkljivo preverjanje poročil in porabe denarja

Težave so revizorji našli tudi pri poročanju izvajalcev. Obrazci niso omogočali dovolj preglednega spremljanja finančne in vsebinske realizacije projektov, ministrstvo pa v vseh pregledanih primerih ni preverilo, ali so bila poročila pravočasna, popolna in ustrezna.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Prav tako ni vedno izkazalo, da je preverilo zahtevke za izplačila in namensko porabo javnih sredstev. Spremljanje se je osredotočalo predvsem na posamezne pogodbe, ne pa na vprašanje, ali je celoten razpis dosegel zastavljeni cilj.

Denarja vse več, odgovorov pa premalo

Za oba razpisa je bilo med letoma 2018 in 2021 namenjenih 14,7 milijona evrov, v obdobju 2022–2025 že 20,8 milijona, za obdobje 2026–2029 pa kar 29,4 milijona evrov. Višji zneski zato odpirajo preprosto, a pomembno vprašanje: ali država sploh ve, kakšen učinek dosega z vloženimi milijoni?

Računsko sodišče zdaj od ministrstva zahteva odzivno poročilo in popravljalne ukrepe, podalo pa je tudi šest priporočil za izboljšanje poslovanja. Zgodba tako ni le pogled nazaj, temveč resno opozorilo za prihodnje razdeljevanje kulturnega denarja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

184
110 SEK