Darilna pogodba ali oporoka: stroški, davki in skrite pravne posledice – napačna odločitev vas lahko drago stane
Darilna pogodba ali oporoka lahko povsem različno vplivata na vaše lastništvo, varnost in pravice bodočih dedičev. Ena možnost omogoča takojšen prenos premoženja, pri drugi pa ostanete lastnik do smrti. Preden hišo, stanovanje ali drugo vrednejše premoženje prepustite otroku, morate poznati posledice obeh odločitev.
Darilna pogodba ali oporoka je vprašanje, s katerim se pogosto srečajo starši, ki želijo urediti prenos hiše, stanovanja, zemljišča ali drugega premoženja na svoje otroke. Na prvi pogled se lahko zdi, da obe možnosti vodita do podobnega rezultata. Izbrana oseba bo prej ali slej prejela premoženje. Toda pravne posledice so zelo različne.
Pri darilni pogodbi se premoženje praviloma prenese že za časa življenja darovalca. Pri oporoki pa lastnik premoženje obdrži in določi, kdo naj ga podeduje po njegovi smrti. Prav ta razlika lahko odloča o tem, ali bo imel lastnik tudi v prihodnosti popoln nadzor nad svojo hišo in ali bodo po njegovi smrti med dediči nastali spori.
Odločitev darilna pogodba ali oporoka zato ne bi smela temeljiti samo na želji, komu želite prepustiti premoženje. Pomembno je tudi, kdaj naj pride do prenosa, koliko nadzora želite ohraniti in kakšne pravice bodo imeli drugi dediči.
Darilna pogodba ali oporoka – v čem je glavna razlika?
Z darilno pogodbo se darovalec zaveže, da bo na obdarjenca brezplačno prenesel lastninsko ali drugo pravico, obdarjenec pa se mora z darilom strinjati. Ko gre za nepremičnino, zgolj podpis pogodbe še ne pomeni, da je obdarjenec že postal njen lastnik. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je potreben vpis v zemljiško knjigo.
Ko je otrok ali druga oseba v zemljiško knjigo vpisana kot novi lastnik, lahko z nepremičnino načeloma razpolaga. Darovalec zato ne more več samostojno odločati o njeni prodaji, obremenitvi s hipoteko ali drugih pomembnih vprašanjih.
Oporoka ima drugačen učinek. Oporočitelj ostane lastnik svojega premoženja do smrti, v oporoki pa določi enega ali več dedičev. Oporoko lahko kadarkoli v celoti ali deloma prekliče oziroma jo nadomesti z novo.
To pomeni, da je oporoka praviloma bolj prilagodljiva. Lastnik lahko odločitev spremeni, če se spremenijo družinske razmere, odnosi z otroki, njegovo zdravstveno stanje ali finančne potrebe.
Kaj se zgodi, ko podpišete darilno pogodbo?
Največja prednost darilne pogodbe je, da je prenos premoženja mogoče urediti takoj. Starši lahko na primer hišo podarijo otroku, ki jo začne obnavljati, v njej živeti ali jo uporablja kot jamstvo pri urejanju svojih finančnih obveznosti.
Toda prav v tem je tudi največje tveganje. Ko je lastninska pravica prenesena, hiša ni več last darovalca. Če pride do spora med staršem in otrokom, dolgov obdarjenca, ločitve, izvršbe ali prodaje nepremičnine, je lahko položaj darovalca bistveno slabši, kot je pričakoval.
Starši pogosto verjamejo, da bodo lahko v podarjeni hiši živeli do smrti, ker jim je otrok to ustno obljubil. Takšna obljuba pa ne zagotavlja enake varnosti kot ustrezno zapisana in v zemljiško knjigo vpisana pravica.
Darovalec se lahko zaščiti z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja ali užitka. Če je takšna pravica pravilno dogovorjena in vpisana, lahko darovalcu omogoča nadaljnjo uporabo nepremičnine tudi po spremembi lastništva. Pri pripravi pogodbe je zato pomembno natančno določiti, katere prostore lahko uporablja, kdo plačuje stroške in vzdrževanje ter ali se nepremičnina lahko proda ali obremeni.
Pri vprašanju darilna pogodba ali oporoka je treba upoštevati, da darovalec po prenosu lastništva svoje odločitve ne more tako preprosto spremeniti kot oporočitelj. Prav zato mora že pogodba vsebovati ustrezne varovalke.
Ali je darilno pogodbo mogoče preklicati?
Pogosto zmotno prepričanje je, da lahko darovalec podarjeno nepremičnino kadarkoli zahteva nazaj. Darilne pogodbe praviloma ni mogoče preklicati samo zato, ker si je darovalec premislil ali ker se odnosi z obdarjencem niso razvili po pričakovanjih.
Obligacijski zakonik omogoča preklic v določenih primerih. Med njimi so položaj, v katerem je ogroženo darovalčevo preživljanje, huda nehvaležnost obdarjenca in primer, ko darovalec po sklenitvi pogodbe dobi otroka, prej pa otrok ni imel. Za preklic velja tudi enoletni rok od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic.
Ali so pogoji v posameznem primeru dejansko izpolnjeni, je lahko predmet sodnega postopka. Preklic zato ni preprost varnostni mehanizem, na katerega bi se smel darovalec zanašati že ob podpisu pogodbe.
Kaj omogoča oporoka?
Darilna pogodba ali oporoka se razlikujeta predvsem glede trenutka, ko premoženje preide na drugo osebo. Pri oporoki do prenosa ne pride takoj. Oporočitelj še naprej uporablja, prodaja, oddaja ali obremeni svoje premoženje.
Oporoko lahko napiše oseba, ki je sposobna razsojanja in je dopolnila 15 let. Ena najbolj znanih oblik je lastnoročna oporoka, ki mora biti v celoti napisana in podpisana z roko oporočitelja. Pri pisni oporoki pred pričami oporočitelj listino podpiše pred dvema pričama in izjavi, da gre za njegovo oporoko.
Napake pri obliki, podpisu ali izbiri prič lahko povzročijo spor o veljavnosti oporoke. Pri vrednejšem premoženju ali zapletenih družinskih razmerah je zato smiselno, da pri sestavi sodeluje notar ali odvetnik.
Centralni register oporok vodi Notarska zbornica Slovenije. V njem so evidentirani podatki o oporokah v obliki notarskega zapisa ter o nekaterih oporokah, ki so shranjene pri notarjih, odvetnikih ali sodiščih. Namen registra je, da se po smrti oporočitelja lažje ugotovi, ali oporoka obstaja in kje je shranjena.
Ali lahko z oporoko vse zapustite enemu otroku?
Lastnik lahko v oporoki določi, da njegovo premoženje podeduje samo eden od otrok. Vendar to še ne pomeni, da drugi otroci avtomatično izgubijo vse dedne pravice.
Zakon varuje nujne dediče. Mednje spadajo predvsem potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec oziroma zunajzakonski partner ter v določenih okoliščinah tudi starši in nekateri drugi sorodniki. Nujni delež potomcev in zakonca praviloma znaša polovico deleža, ki bi jim pripadal po zakonitem dedovanju.
Primer: mati ima dva otroka in nima zakonca. Če bi se dedovalo po zakonu, bi vsak otrok praviloma prejel polovico zapuščine. Če mati z oporoko celotno hišo zapusti samo enemu otroku, lahko drugi otrok praviloma zahteva nujni delež, ki bi v takšnem poenostavljenem primeru znašal četrtino vrednosti zapuščine.
Končni izračun je vedno odvisen od družinskih razmer, obsega premoženja, dolgov in morebitnih preteklih daril.
Darilna pogodba nujnega deleža ne odpravi
Nekateri starši se odločijo za darilno pogodbo, ker želijo preprečiti, da bi drugi otrok po njihovi smrti zahteval del hiše. Toda darilna pogodba ali oporoka sami po sebi ne moreta vedno izključiti pravic nujnih dedičev.
Zakon o dedovanju določa, da se lahko pri izračunu nujnega deleža upoštevajo tudi darila. Če je nujni delež prikrajšan, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, če to ne zadostuje, pa se lahko zahteva tudi vračanje daril v obsegu, potrebnem za dopolnitev nujnega deleža.
To ne pomeni, da se vsako darilo vedno fizično vrne v zapuščino. Pomembni so vrednost zapuščine, čas in prejemnik darila ter višina prikrajšanja. Kljub temu pa prepis hiše na enega otroka ni zanesljiv način za samodejno izključitev drugega otroka.
Davki in stroški pri darilni pogodbi
Če je predmet darilne pogodbe nepremičnina, mora prejemnik darila pri pristojnem finančnem uradu praviloma vložiti napoved za odmero davka najpozneje v 15 dneh po prejemu darila. Napoved je treba vložiti tudi takrat, ko je obdarjenec zaradi sorodstvenega razmerja oproščen plačila davka.
Davka na darilo med drugim ne plačajo otrok, posvojenec, zakonec, zunajzakonski partner, zet, snaha in pastorek darovalca. Pri drugih sorodnikih ali nepovezanih osebah je lahko davek precejšen, njegova višina pa je odvisna od vrednosti premoženja in dednega reda.
Pri darilni pogodbi za nepremičnino je treba upoštevati še stroške priprave pogodbe, overitve podpisa, zemljiškoknjižnega postopka ter morebitne stroške pravnega ali davčnega svetovanja. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti ustrezno overjen, overitve pa so pri darilnih pogodbah za nepremičnine praviloma potrebne.
Pri dedovanju dedič davčne napovedi ne vlaga sam, saj finančna uprava davek odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Dediči prvega dednega reda in nekatere z njimi izenačene osebe so plačila davka oproščeni.
Kdaj je primernejša darilna pogodba?
Darilna pogodba je lahko primerna, kadar želi lastnik premoženje prenesti takoj in se popolnoma zaveda, da po prenosu ne bo več njegov lastnik. Smiselna je lahko tudi, ko otrok že uporablja nepremičnino, vanjo vlaga in so razmerja med vsemi družinskimi člani jasno urejena.
Pred podpisom je treba poskrbeti za varnost darovalca. Posebej pomembne so pravica do bivanja, razdelitev stroškov, morebitna prepoved odtujitve ali obremenitve ter jasen dogovor, kaj se zgodi ob poslabšanju odnosov.
Kdaj je primernejša oporoka?
Oporoka je pogosto primernejša za osebo, ki želi do smrti ohraniti popoln nadzor nad svojim premoženjem. Omogoča, da lastnik svojo odločitev pozneje spremeni in se prilagodi novim življenjskim okoliščinam.
Slabost oporoke je, da se njeni učinki pokažejo šele po smrti. Če je slabo sestavljena ali če se dediči ne strinjajo z njeno vsebino, lahko pride do izpodbijanja in dolgotrajnejšega zapuščinskega ali pravdnega postopka.
Darilna pogodba ali oporoka: katera možnost je varnejša izbira?
Enotnega odgovora na vprašanje, ali je boljša darilna pogodba ali oporoka, ni. Darilna pogodba omogoča takojšen prenos, vendar lahko darovalec izgubi nadzor nad premoženjem. Oporoka ohrani lastništvo do smrti in omogoča spreminjanje odločitve, vendar ne odpravi nujnega deleža in možnosti sporov med dediči.
Največja napaka je, da se lastnik odloči samo na podlagi obljub ali splošnih informacij. Pri hiši, stanovanju ali drugem vrednejšem premoženju lahko napačna odločitev povzroči izgubo stanovanjske varnosti, visoke stroške in dolgotrajne družinske spore.
Pred podpisom je zato priporočljivo preveriti zemljiškoknjižno stanje, krog nujnih dedičev, davčne posledice in možnosti za zaščito darovalca. Odločitev mora biti prilagojena konkretni družini, premoženju in cilju, ki ga želi lastnik doseči.
Pripravil: I.M.
Vir: FURS, Facebook, Google
