Topla greda za celoletno vrtnarjenje
Kdor ima doma rastlinjak, je gotovo že spoznal njegove prednosti in najbrž razmišlja, zakaj si ga ni omislil že prej. Rastlinjak oziroma topla greda namreč prinaša veliko pozitivnih stvari, še posebej pa bo v veselje tistim, ki v hladnejših mesecih le težko zdržijo brez brkljanja po svojem vrtičku.
Topla greda ima sicer dva pomena. Prvi je okoljski, drugi, o katerem boste več našli v tem prispevku, pa ima opravka s pridelovanjem zelenjave tudi pozimi. A le če poznamo, kako topla greda deluje v naravi, nam bo bolj jasno, zakaj rastlinjak sploh postavljamo. O učinku tople grede namreč govorimo, kadar toplotno sevanje s površja Zemlje absorbirajo toplogredni plini v ozračju. Toplota se od tam širi v vse smeri. Del toplotnega sevanja se tako vrne nazaj proti površini Zemlje, z njim pa se energija prenaša v nižje plasti ozračja in povzroči višjo temperaturo.
Učinek tople grede z okoljskega vidika ni prav hvaljen, nasprotno, a na domačem vrtu lahko prinaša veliko prednosti. Zakaj ga sploh imeti? Hrana postaja vse dražja, vse bolj cenjeno pa je tisto, kar je pridelano v lokalnem okolju oziroma doma. Če zelenjavo gojimo doma, natančno vemo, s čim smo jo zalivali in gnojili, kako smo jo obdelovali in koliko časa je rasla. Če jo kupite, vsega tega nikoli ne morate vedeti … Poleg tega pridelovanje zelenjave marsikomu prinese veliko veselja in zadovoljstva, nenazadnje celo sreče. Zakaj si torej ne bi omislili pokritega vrtička ali vsaj gredice, ki bo vašega obiska vesela tudi sredi neprijazne zime?
Kako narediti rastlinjak oziroma toplo gredo
Rastlinjak lahko seveda kupite (dobite lahko skoraj vse, kar si zamislite), lahko pa ga izdelati sami. Če imate vsaj malo spretne roke, primeren material in orodje, večjih težav ne bi smeli imeti. Če ste iznajdljivi, boste material za izdelavo tople grede lahko reciklirali. Lahko izberete preprosto (naredite okvir in ga pokrijete s steklom), lahko pa naredite pravcato hiško, kjer bo svoj prostor našlo čim več vrst zelenjave. No, če smo natančni, je topla greda manjša in nižja, rastlinjak pa večji, tolikšen, da pod svojo streho sprejme tudi vas. A v svojem namenu sta enaka, torej omogočata pridelavo zelenjave tudi v mesecih, ko to zunaj, povsem na prostem, ni mogoče.
Topla greda bo svojemu namenu služila že z nekaj preprostimi koraki. Potrebujete nekaj starih desk, ki jih postavite v okvir in pritrdite. Na vrh položite stara okna. Da boste izkoristili čim več sončnih žarkov, višjo stranico okvirja obrnite proti severu. Po dolžini jo postavite v smeri od vzhoda proti zahodu. Postavitev rastlinjaka je nekoliko zahtevnejša. Konstrukcija je lahko iz lesa, kovine ali plastike, a mora biti dovolj trdna, da zdrži vremenske neprilike. Paziti morate tudi na primerno višino rastlinjaka, da bo prostor ustrezno zračen in funkcionalen.
Trdna konstrukcija je namenjena dolgoročni uporabi, zato je vredna dobrega premisleka. V izogib težavam jo lahko kupite, če ste spretni, pa jo seveda naredite tudi sami. Rastlinjak si lahko naredite povsem po svoje: streha je lahko poševna ali zaokrožena (naklon mora biti zaradi snega in odtekanja vode), širina je poljubna, a pazite, da rastlinjak vseeno ne bo preširok, na vas je tudi odločitev, s čim boste konstrukcijo prekrili.
Največkrat se uporabljajo namenska prozorna folija ali polikarbonatne plošče, za uravnavanje temperature v prostoru pa je treba zagotoviti še primerno zračenje in višino. V najvišjem delu naj bi bil rastlinjak visok največ 240 centimetrov. Toplota se namreč dviga, prenizek rastlinjak pa bi povzročil, da bi bilo rastlinam preprosto prevroče, zaradi česar bi bilo njihovo uspevanje oteženo. Zračenje lahko uredite prek strehe ali stranic.
Topla greda ali rastlinjak se lahko postavita kadar koli v letu, a če so tla zamrznjena, boste le težko dobro pritrdili konstrukcijo. Zemljo lahko pripravite že pred samo postavitvijo, misliti pa morate tudi na vir vode, saj rastline v zaprtem prostoru vode same od sebe ne bodo dobile. Izhlapevanje vode preprečimo z zastirko (slama, listje, seno), s čimer pri tleh zadržimo tudi nekaj toplote. Če želite, da so tla pognojena, morate to storiti že prej, saj gnoj zahteva nekaj časa, da se začne razgrajevati.
Kaj lahko pozimi uspeva?
Rukola, zimska solata, radič, motovilec, špinača, čebula in še kaj. Vse to lahko v rastlinjaku uspeva tudi pozimi, ko zelenjavni vrt počiva pod snegom. Ko bo zima odšla, pa bo rastlinjak primeren za paradižnik, papriko in drugo zelenjavo, v plodovih katere lahko uživamo poleti in jeseni.
Pripravila: M. S.
