Razkol že na začetku? Ukrajina: “Prišli so samo zavlačevat!”

16. maj. 2025, ob 13.06
Posodobljeno pred 2 mesecema
967
250 SEK

ISTANBUL, 16. MAJ 2025 – Ko se pogledi srečajo, a dlani ostanejo v žepih: Prvi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino po treh letih

Tri leta in 1177 dni po začetku ruske invazije – tukaj smo. Istanbul. V palači Dolmabahče, ki je nekoč gostila otomanske sultane, so danes sedli pogajalci iz Kijeva in Moskve. Toda preden kdo pomisli, da smo blizu miru – globok vdih. In malo previdnosti.

Zgodilo se je, kar se je moralo: mirovni pogovori so se začeli. A ne brez drame. Ne brez sumničavih pogledov, izključevanja delegacij in jasnih signalov, da zaupanje ni valuta, ki trenutno kroži med pogajalci.

Rusko stran vodi Vladimir Medinski – stari znanec iz prejšnjih (neuspešnih) pogovorov. Ukrajinsko pa Rustem Umerov, obrambni minister, ki je v pogajalski dvorani pustil jasno sporočilo: »Zahtevamo resnično, nadzorovano in takojšnjo prekinitev ognja.« (poroča Reuters).

Na fotografiji stoji poleg Volodimirja Zelenskega (desno) predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan (levo), ki drži dežnik. Vir: X

Kaj pravijo Kijev, Moskva in – ZDA

Ukrajina: Začnimo s premirjem. Takoj. Brezpogojno.

Ukrajinska stran je prišla pripravljena. In odločna. Ne za dolge filozofske razprave, ampak za konkretne ukrepe.

Poleg prekinitve ognja zahtevajo tudi:

  • vračilo ukrajinskih otrok, deportiranih v Rusijo,
  • izpustitev civilistov,
  • izmenjavo vojnih ujetnikov po načelu »vsi za vse«.

»Prišli smo z resnimi nameni. A Rusi? Spet izmišljujejo pogoje, izključujejo ZDA, nočejo Turkov za mizo. Zavlačujejo, to je jasno,« je za Sky News povedal vir iz ukrajinske delegacije.

Rusija: Dolg mir. A po naših pogojih.

Moskva? Umirjena. Morda preveč. Medinski je v izjavi dejal, da si Rusija želi »dolgotrajnega miru z odpravo vzrokov konflikta«. A pozor – vzporedno so poskušali iz pogajanj izključiti ZDA in gostiteljico Turčijo.

To ni brez pomena. »To pomeni, da želijo nekaj prikriti,« pravijo Ukrajinci (Sky News, 16. 5.). In ni prvič. Leta 2022, v isti palači, so pogajanja propadla – le dni po tistem, ko je bilo rečeno, da »smo blizu dogovoru«.

Kdo ni prišel – in zakaj je to pomembno

Najbolj opazen stol v dvorani? Prazen. Tam bi moral sedeti Vladimir Putin. Ni prišel. In s tem dal jasno sporočilo.

Tudi Zelenski se je nato odločil, da bo ostal v Ankari. »Ne bomo tekali za Putinom po svetu,« je povedal po sestanku s turškim predsednikom Erdoganom (navaja Reuters, 15. 5. 2025).

Mimogrede – Erdogan si je resnično prizadeval, da bi oba liderja privabil za isto mizo. Ni uspelo.

Trump: Brez mene se nič ne premakne

In potem je tu še Donald Trump. Sicer ameriški predsednik, a v tej zgodbi skoraj bolj showman. V Abu Dhabiju je pred novinarji brez dlake na jeziku izjavil:

»Če jaz ne pridem, tudi Putin ne bo – in tudi ni prišel. Končali bomo to vojno.« (Reuters, 15. 5. 2025)

Ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je v Istanbulu, pa je bil bolj realističen: »Iskreno povedano, nimamo velikih pričakovanj.« (Sky News).

Turčija na dveh frontah

Turčija, ki igra dvojno vlogo gostiteljice in (skoraj) mediatorja, je v petek dopoldne gostila dve ločeni srečanji. Prvo z ZDA in Ukrajino, drugo z Rusijo in Ukrajino.

Hakan Fidan, turški zunanji minister, se je že v četrtek zvečer srečal z Medinskim. Hkrati pa Erdogan nadaljuje s svojo večletno politiko »povezovalca Vzhoda in Zahoda«.

A iz pogajalskih sob ni bilo konkretnih novic. »Pogovori potekajo v različnih formatih,« so suho sporočili iz turškega ministrstva (AFP, 16. 5.).

Zgodovina, ki se ponavlja

Marec 2022. Ista lokacija. Isti Medinski. In podoben scenarij. Takrat so bile zahteve Rusije jasne: zmanjšanje ukrajinske vojske, nevtralnost Ukrajine in priznanje nadzora nad zasedenimi ozemlji.

Kapilarna vlaga - tudi poleti sovražnik vašega doma (in kako se je učinkovito znebiti)
Morda ste že opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo temni madeži, odpada omet ali se čuti neprijeten, vlažen vonj. Pogosto to pripisujemo slabi zračni cirkulaciji ali zastareli izolacij

Danes, ko ruske sile nadzorujejo skoraj petino Ukrajine, je vprašanje: so pripravljeni na popuščanje? Malo verjetno. Ukrajina pa teh pogojev ne priznava.

Vojna medtem terja svojo ceno – ne le v življenjih, temveč tudi v zaupanje v diplomacijo.

Upanje ali znova prazna zgodba?

Srečanje v Istanbulu je pomembno. A ne (še) prelomno.

Pogajanja so v teku, pravi ruska stran. Ukrajinci so previdni, a odločeni. ZDA – skeptične. Turčija? V vlogi, ki jo pozna do obisti: tihi gostitelj, ki se trudi, a ne narekuje.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Če se kaj premakne, bo to počasi. Morda le milimeter za milimetrom. A vendar – po treh letih tišine je vsak resni dialog korak naprej.

»Zadnjič smo pogajanja končali z granatiranjem Kijeva. Tokrat? Morda bomo vsaj zaključili s stiskom roke,« je za BBC dejal nekdanji turški diplomat, ki je spremljal oba procesa.

Kaj nas čaka v naslednjih dneh?

  • Nadaljevanje trilateralnih pogovorov (Turčija bo v soboto gostila dodatna srečanja).
  • Možno vključevanje opazovalcev OZN, če se pogovori premaknejo iz statusa »kronično negibnih«.
  • Potencialni dogovor o začasni prekinitvi ognja. Kljub vsemu – majhen žarek upanja ostaja.

Vir: Reuters, BBC, AFP, Sky News

Pripravil: N. Z.

967
250 SEK