
Razkritje! Milijonska goljufija v Novem mestu – kriminalisti preprečili krajo evropskega denarja
NOVO MESTO – Kriminalisti so bili v akciji: Preprečena goljufija na škodo Evropske unije v višini 2,7 milijona evrov
V zadnjem tednu so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Novo mesto izvedli obsežne hišne preiskave. Kar na osmih lokacijah – v dveh policijskih upravah, PU Novo mesto in PU Kranj. Razlog? Poskus velike goljufije na račun evropskih sredstev.
Kaj se je zgodilo?
Preiskave so sledile kazenski prijavi, ki jo je še leta 2024 podal državni organ. Sum je padel na nepravilnosti v dveh javnih razpisih. Ključno vprašanje: Ali so podjetja prirejala podatke, da bi prišla do milijonskih sredstev?
Po navedbah policije naj bi osumljeni – podjetje s sedežem na območju PU Novo mesto – poskušali pridobiti 2,7 milijona evrov iz evropskih skladov. Kako? Z lažnim prikazovanjem določenih okoliščin, ki bi jih naredile upravičene do financiranja. Toda denar nikoli ni bil nakazan.
“Zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni prišlo do izplačila sredstev in so dejanja ostala pri poskusu,” so sporočili iz policije.
Hišne preiskave: Kaj so kriminalisti odkrili?
Preiskave so bile intenzivne. Kriminalisti so zasegli poslovno in drugo dokumentacijo ter elektronske naprave, ki jih bodo temeljito pregledali. Vse dokaze bodo nato posredovali Evropskemu javnemu tožilstvu, ki vodi postopek.
V preiskavi so se znašli:
- ena pravna oseba (podjetje),
- tri fizične osebe (posamezniki, ki so sodelovali pri poskusu goljufije).
In kazen? Po 229. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko goljufija na račun Evropske unije pomeni od enega do osmih let zapora.
Kako pogoste so takšne goljufije?
Primer iz Novega mesta ni osamljen. Po poročanju 24ur.com so pretekli teden mariborski kriminalisti izvedli šest hišnih preiskav zaradi podobnega primera. Tam so osumljenci poskušali pridobiti 205.000 evrov iz evropskih sredstev – prav tako z lažno dokumentacijo.

Evropska unija letno izgubi milijarde evrov zaradi finančnih prevar. Po podatkih OLAF-a, evropskega urada za boj proti goljufijam, je bilo leta 2022 odprtih 1.563 primerov sumljivih transakcij, povezanih s sredstvi EU. Slovenija se sicer ne uvršča med največje kršiteljice, a primeri, kot je ta v Novem mestu, kažejo, da se poskusi goljufij dogajajo tudi pri nas.
Kako se lahko takšne goljufije preprečijo?
Goljufti vedno najdejo luknje v sistemu, a Evropska unija in Slovenija vse bolj zaostrujeta pravila. Vlada je že sprejela strategijo za krepitev nadzora nad porabo evropskih sredstev. Med ukrepi so:
- strožji nadzor javnih razpisov,
- boljša sledljivost sredstev,
- povečano sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi organi pregona.
“Boj proti finančnemu kriminalu mora biti neprestan,” poudarja Evropsko javno tožilstvo. Le tako lahko zagotovimo, da denar iz evropskega proračuna pride do pravih prejemnikov – tistih, ki ga dejansko potrebujejo.
Vprašanja so odprta
Primer goljufije v Novem mestu je opomin, kako pomemben je strog nadzor nad javnimi financami. Evropski skladi so ključni za razvoj infrastrukture, izobraževanja in podjetništva – a le, če so pravilno porabljeni.
Ali so tovrstne goljufije izjema ali pravilo? To ostaja odprto vprašanje. A dejstvo je: Evropski nadzor postaja vse strožjši – in goljufi bodo imeli vse manj prostora za manipulacije.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- 24ur.com
- OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam)
- Evropsko javno tožilstvo
- Kazenski zakonik RS (KZ-1)
- Ministrstvo za pravosodje RS